Drugi tir: kaj je v sporazumu z Madžari takega, da mora ostati tajno?

Besedilo pobude za sklenitev sporazuma o sodelovanju med Slovenijo in Madžarsko pri projektu drugega tira železniške proge Divača–Koper ostaja skrivnost. 

Na jutrišnji seji odbora za zunanjo politiko ga bodo namreč poslanci obravnavali na zaprti seji. Že pred tem si lahko gradiva, povezana s pogajanji z Madžari, ogledajo le ob predhodnem dogovoru v prostorih ministrstva za infrastrukturo, ki ga vodi Peter Gašperšič. 

Od odločitve poslancev bo odvisno, ali bosta državi pogajanji sploh lahko začeli. 

Pobudnik referenduma o drugem tiru Vili Kovačič je na ustavnem sodišču dosegel, da bo moralo vrhovno sodišče še enkrat odločati o zakonitosti referenduma. Foto: STA , Umik predloga z dnevnega reda seje so že danes zahtevali poslanci Levice. Po njihovem mnenju je edina pravna podlaga za sporazum zakon o drugem tiru. Ta še vedno ne velja, čeprav je lani septembra "preživel" referendum. 

Ustavno sodišče je namreč prejšnji teden soglasno odločilo, da sta zakon o referendumu in ljudski iniciativi ter del zakona o volilni in referendumski kampanji v neskladju z ustavo.

Vlada: Zaupnost, ker potrebujemo mir 

Zaupnost pobude za sporazum z Madžari je posledica odločitve vlade Mira Cerarja, ki je na dokumentu konec prejšnjega tedna ohranila oznako zaupnosti. 

To je utemeljila z argumentom, da morata imeti delegaciji obeh držav možnost pogovore opravita v miru in brez zunanjih pritiskov. 

"Vladna pobuda pomeni formalni uvod v pogovore, pogajanja in usklajevanja, v okviru katerih morata imeti Slovenija in Madžarska širok prostor za pogovore in iskanje najustreznejših rešitev, saj le tak način dela lahko vodi v oblikovanje vsebine sporazuma, ki bo v lahko kar najbolj zagotovila optimalne interese države," so takrat sporočili z vlade.

Cerar poslancem: Zaupnost želijo Madžari

Vprašanje, zakaj na dokumentu ostaja stopnja zaupnosti, je po naših informacijah na današnjem sestanku koalicije zanimalo tudi predstavnike Socialnih demokratov (SD). 

Cerar jim je pojasnil, da so pri ohranitvi zaupnosti vztrajali Madžari. Dodal je, da osebno nima nobenih zadržkov do razkritja pobude za sklenitev sporazuma. 

Matjaž Nemec: Upam in verjamem, da v sporazumu ni nič takega. Foto: STA , Podpredsednik SD in član odbora Matjaž Nemec je za Siol.net dejal, da od premierja želijo, naj potek in vsebino pogovorov z Madžari pojasni tudi v njihovi poslanski skupini. "Upam in verjamem, da v sporazumu ni nič takega, za kar vlada ne bi želela, da pride v javnost," je dejal Nemec. 

Dokument bo javen najpozneje takrat, ko se bosta obe strani dogovorili o vsebini sporazuma, nato pa bo šel v ratifikacijo v državni zbor. 

Bo del pogajanj tudi zemljišče na Serminu?

A skrivanje vsebine dokumenta pred javnostjo sproža številne špekulacije in ugibanja o njegovi vsebini. 

Za zdaj najbolj sporen je predlog, da bi Republika Madžarska v zameno za finančni vložek v podjetje 2TDK, ki bo gradilo drugi tir, v upravljanje za 99 let dobila zemljišče ob krožišču na Serminu. 

Gre za pet hektarjev veliko zemljišče, ki je zunaj ograje pristanišča, a je zajeto v prostorski načrt Luke Koper. Madžari naj bi tam po nekaterih informacijah želeli zgraditi logistični terminal. 

Informacije, da se je vlada o tem predlogu Madžarov pripravljena pogajati, so zaokrožile že konec lanskega leta. Na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi Peter Gašperšič, so takrat poudarili, da predlog sporazuma ne bo predvidel nobenih sprememb koncesijske pogodbe o Luki Koper. 

Ministrstvo smo danes ponovno zaprosili za pojasnila. Odgovore bomo objavili takoj, ko jih bomo prejeli. 

Foto: Klemen Korenjak

Kaj vse so že zahtevali Madžari?

Dogovarjanje z Madžarsko o sodelovanju pri gradnji drugega tira sicer traja že več kot dve leti. 

V tem času je iz Budimpešte prišlo več predlogov, ki nakazujejo, da Madžarska v projektu ne namerava biti "le" finančni vlagatelj, ki bi v podjetje 2TDK vložil 200 milijonov evrov kapitala in stal ob strani.

V javnost so tako pricurljali dokumenti, da so Madžari že decembra 2015 in septembra 2016 med drugim zahtevali dolgoročni najem zmogljivosti v koprskem pristanišču, sorazmerni delež madžarskega prevoznika Gysev pri tovornih prevozih med Koprom in Madžarsko, vnaprej zagotovljen delež pri gradbenih poslih za madžarska podjetja … 

V začetnem obdobju naj bi Madžarska želela tudi okrepitev poslovnih povezav med Luko Koper in večjim logističnim centrom, ki naj bi ga zgradili na območju Blatnega jezera.

Poslancem tudi še ni bil predložen akt Evropske komisije o dodelitvi sredstev na več razpisih, ker da sporazum še ni sklenjen. 

Evropska komisija je projektu drugi tir namenila:

• 44,3 milijona evropskih sredstev za pripravljalna dela iz instrumenta Cef in
• 109 milijonov evrov iz tako imenovanega blending razpisa.

Opozorimo, da gre v primerjavi z drugimi evropskimi državami za enega od najnižjih deležev evropskega sofinanciranja.