Govoril o "sovjetskih vazalih", lobiral pa za "fracking" v Pomurju

Medtem ko agencija za okolje še vedno odloča o dovoljenju za črpanje zemeljskega plina v Petišovcih, se zgodba očitno seli na meddržavno raven. Na ministrstvu za zunanje zadeve so namreč za Siol.net potrdili, da je bil projekt Petišovci ena od tem pogovorov med nedavnim obiskom britanskega zunanjega ministra Jeremyja Hunta v Sloveniji.

"Ministra za zunanje zadeve sta v pogovoru naslovila tudi sodelovanje na področju naložb, vključno z naložbo britanskega podjetja Ascent Resources v Petišovcih. Zunanji minister Republike Slovenije Miro Cerar je pojasnil, da postopki v tem primeru tečejo skladno s slovensko zakonodajo, upoštevaje predpisane visoke okoljske standarde," so pojasnili na ministrstvu.

Novice "Fracking" v Prekmurju odnesel šefa agencije za okolje #video

Lobiranje na državni ravni

Gre za do zdaj najmočnejše lobiranje Velike Britanije pri slovenski vladi v povezavi s projektom hidravličnega drobljenja ali frackinga v Petišovcih. Britanska država je namreč v zadnjih dveh letih podjetju Ascent Resources, ki ima sedež v Londonu, pomagala "le" prek veleposlaništva v Sloveniji.

Sophie Honey, veleposlanica Velike Britanije v Sloveniji Foto: Ana Kovač Sredi novembra lani se je tako britanska veleposlanica Sophie Honey sestala z ministrom za okolje in prostor Juretom Lebnom, ki javno nasprotuje črpanju plina v Pomurju. Le nekaj dni pred tem je Leben odredil notranji nadzor nad postopki agencije za okolje (Arso) pri načrtovanem črpanjem plina pri Petišovcih. Britansko veleposlanico so tedaj k ukrepanju pozivali tudi nekateri razjarjeni delničarji Ascent Resources, ki so na družabnem omrežju Twitter javno grozili Lebnu (več o tem v okvirju).

Takratni sestanek z veleposlanico se je končal s povišanimi toni. Ker jo je zanimalo, kdaj bo Arso izdal dovoljenja in kakšni so bili izsledki notranjega nadzora, jo je prijavil Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). Na britanskem veleposlaništvu so pozneje odločno zanikali, da bi Sophie Honey kakorkoli poskušala vplivati na odločanje slovenskih organov.

Novice Preverjajo sume nepravilnosti pri dovoljenjih za črpanje plina v Prekmurju

Neuradno: Britanci ostali brez dovoljenja

Tudi prejšnji četrtek Hunt investicije v Petišovcih ni omenil kar tako. Arso namreč v teh dneh končuje postopek odločanja o dveh vlogah slovenskega podjetja Geoenergo, partnerja Britancev v projektu, ki je v polovični lasti Petrola:

1. za odobritev okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje rafinerije za prečiščevanje zemeljskega plina. Arso ga je izdal, a je bilo leta 2016 po pritožbi okoljevarstvenih organizacij odpravljeno;
2. za dovoljenje za občutno povečanje dveh obstoječih vrtin za črpanje zemeljskega plina z metodo "hidravlične restimulacije". Slovensko podjetje Geonenergo, partner Britancev pri projektu, ki je v polovični lasti Petrola, jo je na Arso vložila maja lani.

"Postopka v Petišovcih še nista končana, zato več informacij v tem trenutku še ne moremo podati," so za Siol.net pojasnili na Arsu, ki ga trenutno vodi Gregor Sluga. Po neuradnih informacijah pa naj bi agencija pri drugi zahtevi vlagatelju odredila izvedbo presojo vplivov na okolje. To bi posledično pomenilo, da okoljevarstvenega dovoljenja za tako imenovani fracking v Pomurju ne bo.

Medtem v Ascent Resources, kjer zatrjujejo, da pri hidravlični restimulaciji plina ne gre za fracking, še vedno upajo, da bodo dovoljenje dobili. Projekt bi imel velike okoljske, energetske in ekonomske koristi za Slovenijo, meni direktor podjetja Colin Hutchinson. Po naših podatkih so Britanci za pomoč v Sloveniji najeli komunikacijsko agencijo Pristop.

Po naših podatkih je družba Ascent Resources pod vodstvom Colina Hutchinsona za pomoč v Sloveniji najela komunikacijsko agencijo Pristop. Foto: Bojan Puhek

Prednostna tema obiska pri Cerarju

V uradnih sporočilih po srečanju med Cerarjem in Huntom sicer ni mogoče zaslediti, da bi se ministra pogovarjala tudi o črpanju plina v Pomurju.

Na novinarski konferenci sta odnose med Slovenijo in Združenim kraljestvom ocenila kot odlične. Poudarila sta, da blagovna menjava med državama v zadnjih letih raste, da je lani prvič presegla milijardo evrov in da bosta državi tudi po izstopu iz Velike Britanije iz EU krepili zavezništvo v Natu. V širši javnosti pa je najbolj odmevala Huntova pohvala, v kateri je Slovenijo označil kot "nekdanjo sovjetsko vazalno državo".

A britanska stran je že v pripravah na obisk dala velik poudarek težavam podjetja Ascent Resources v Sloveniji. Po informacijah iz diplomatskih krogov je bila to za Hunta ena od prednostnih tem ob obisku pri Cerarju, sicer predsedniku Stranke modernega centra (SMC), iz katere prihaja tudi Leben.

V Sloveniji je bil prejšnji teden tudi Hutchinson. "V Lendavi sem se srečal s partnerji pri projektu, podjetji Geoenergo in Petrol Geo. To je bil redni četrtletni sestanek odbora za operativna in tehnična vprašanja pri projektu," nam je pojasnil Hutchinson. Pri tem je zatrdil, da se ni sestal z britansko veleposlanico v Sloveniji in da nikoli v življenju ni srečal britanskega zunanjega ministra.

Raziskovalni novinar Primož Cirman, eden od avtorjev članka, ki ga berete, je kot gost v oddaji Danes na Planetu pojasnjeval dogajanje v zvezi s frackingom v Petišovcih. Kaj je povedal, poglejte v spodnjem posnetku.

Video: Planet TV

Novice Uspešna lobistična akcija: kmalu do spornega dovoljenja za črpanje plina v Prekmurju

Britanski delničarji navijajo za Lebnov odhod

Huntov obisk je sicer sovpadel tudi z medijsko vojno proti Juretu Lebnu, ki se že dva tedna brani pred očitki zaradi domnevno spornega razpisa za maketo drugega tira še v času, ko je bil državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo.

Novice o tem z zanimanjem spremljajo tudi solastniki Ascent Resources, ki so v ministru za okolje in prostor videli daleč največjo oviro pred uresničitvijo načrtov za črpanje plina. Novice o možnosti njegovega odhoda pa na forumih ocenjujejo kot pozitivne. Potrpljenja jim zmanjkuje ob dejstvu, da podjetju po letih čakanja na dovoljenja zmanjkuje finančnih sredstev.

Jure Leben, minister za okolje Foto: STA , V Ascent Resources tako po več kot 50 milijonih evrov, ki so jih po lastnih navedbah vložili v Slovenijo, nimajo dovolj denarja ne za vodenje pravdnih postopkov, s katerimi grozijo slovenski državi, ne za napovedano preusmeritev na druge projekte v regiji. Januarja se je podjetje znova obrnilo na vlagatelje in prek spletne platforme PrimaryBid zbralo dobrih 400 tisoč evrov, od tega je Hutchinson prispeval dobrih tri tisoč evrov.

Izdali so pet odstotkov novih delnic, kar pomeni, da so lastniški deleži obstoječih delničarjev še dodatno razvodeneli. Denar bodo po lastnih besedah uporabili za razvoj projekta v Sloveniji in iskanje novih priložnosti v drugih državah.