SiolNET. Posel danes Novice
5,73

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Burni časi pred Alenko Žnidaršič Kranjc

5,73

termometer

Alenka Žnidaršič Kranjc
Foto: STA

Največji zasebni pokojninski sklad v državi, v katerem varčuje več kot 80 tisoč ljudi, je pred velikimi lastniškimi spremembami. To bo vplivni Alenki Žnidaršič Kranjc omogočilo, da se še utrdi v njegovem lastništvu. Letos jo čaka še ena pomembna fronta - Luka Koper.

Žnidaršič Kranjčevo po desetih letih zapušča Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), ki ji je leta 2007 zagotovila večmilijonska sredstva in pomagala pri širitvi na Balkan. EBRD bo konec meseca prodala 20-odstotni delež v holdingu Prva Group. 

Gre za osrednjo družbo v poslovnem imperiju Žnidaršič Kranjčeve, prek katere obvladuje verigo oskrbovanih stanovanj za starejše in največji zasebni pokojninski sklad v državi.

Pri njej za dodatno pokojnino varčuje več kot 80 tisoč ljudi. Gre za zaposlene v 2.800 slovenskih podjetjih, med katerimi so (bili) Spar Slovenija, Engrotuš, Hidria, Ydria Motors, Hella Saturnus, Akrapovič, Vzajemna, Iskra, BTC, Lesnina in Salonit Anhovo.

"Ne potrebujemo več EBRD"

"EBRD ne more več prispevati k širitvi na tuje trge. Konsolidirali smo se. Zagotovili so boljše korporativno upravljanje," je za Siol.net pojasnila Žnidaršič Kranjčeva. 

V skladu s predhodnim dogovorom bo delež od EBRD kupilo njeno podjetje Dej. To je imelo do zdaj 50,5-odstotni delež v Prvi Group, po novem pa bo obvladovalo že več kot 70 odstotkov celotnega lastništva.

Kdo vse je zaupal denar Žnidaršič Kranjčevi?

V lastništvu Prve Group je mogoče najti številna znana in vplivna imena iz slovenskega gospodarstva.

Ob Žnidaršič Kranjčevi in EBRD so med večjimi še britansko podjetje Kymah, BTC in njegov prvi mož Jože Mermal, Engrotuš, prvi nadzornik SDH Damjan Belič, nekdanji prvi mož Salonita Anhovo Jože Funda, pravnik Šime Ivanjko, nekdanji dolgoletni direktor in solastnik Lesnine Bojan Papič ter nekdanji finančni direktor Iskratela Metod Zaplotnik.

Informacije o tem, da se želi EBRD umakniti iz lastništva, krožijo že od leta 2014. Tedaj naj bi tudi začeli poizvedovati, kakšne so njihove možnosti in kdo bi lahko odkupil njihov delež.

Žnidaršič Kranjčeva je potrdila, da je bil odhod EBRD neizbežen, a zavrnila informacije, da bi bili nezadovoljni z rezultati ali da ne bi bili pripravljeni sodelovati pri dokapitalizaciji. "Ne potrebujemo denarja. Smo kapitalsko ustrezni. Izplačujemo dividende."

"Njihov umik je bil pričakovan"

Prva Group je osrednja družba v poslovnem imperiju Žnidaršič Kranjčeve. Prva Group je osrednja družba v poslovnem imperiju Žnidaršič Kranjčeve. Foto: STA "Umikajo se, ker sledijo strategiji, na podlagi katere iz naložbe izstopijo v od sedmih do desetih letih," je zatrdila. Tako so se leta 2014 v EBRD obrnili na prvo damo Prve Group in jo vprašali, kako naprej. Zanimalo jih je, ali bodo skupaj začeli prodajo celotne družbe ali bo njihov 20-odstotni delež odkupila Žnidaršič Kranjčeva kot večinska lastnica.

Dogovorili so se, da jih bo izplačala, prosila jih je le za dodatni čas, da izpelje ustrezne postopke in zbere potrebna denarna sredstva.

Koliko bo morala Žnidaršič Kranjčeva plačati EBRD, bo znano konec meseca. Kupnina bo namreč določena na podlagi revidiranih podatkov o poslovanju Prve Group. Po naših informacijah naj bi šlo za več milijonov evrov vreden posel.

EBRD je sicer leta 2007 v Prvo Group vložila okoli dva milijona evrov, trenutno pa skupina posluje z dobičkom in ima za nekaj več kot 30 milijonov evrov kapitala.

Poslanstvo EBRD: pomagati pri tranziciji v tržno gospodarstvo

EBRD je v lasti 65 držav ter dveh medvladnih ustanov, Evropske unije in Evropske investicijske banke. Njen temeljni namen je spodbujati tranzicijo iz centralnoplanskih v tržna gospodarstva na območju od srednje Evrope do osrednje Azije.

V zadnjih petih letih se je v Sloveniji lotila šestih projektov: SIJ - Slovenska industrija jekla (2016), Javna razsvetljava (2016), Salonit Anhovo (2016), Paloma (2015), NKBM (2015) in Spar (2015). Od leta 1996 je podprla oziroma preučevala skupno 18 projektov.

V letošnjem letu so se medtem v EBRD lotili 19 projektov, večinoma v finančnem sektorju, in sicer v Turčiji, Gruziji in nekaterih drugih državah na evropski periferiji.

Od kod denar?

"Podjetje Dej ima zagotovljena lastna sredstva za plačilo kupnine," je zatrdila Žnidaršič Kranjčeva. Ali si jih je izposodilo pri kateri od družb iz skupine, ni znano.

Žnidaršič Kranjčeva je v preteklosti sredstva pokojninskih skladov uporabljala za kupovanje delnic lastne družbe, kar ji sicer zakonodaja v določeni meri tudi dovoljuje. Tako so kritni skladi Prve osebne zavarovalnice že pred časom kupili obsežne pakete delnic Prve Group. Po zadnjih podatkih imajo v rokah nekaj manj kot pet odstotkov njenega lastništva.

Tudi sicer Dej po podatkih iz konca leta 2015 nima omembe vrednih presežnih sredstev. Celotno njegovo premoženje predstavljajo delnice Skupine Prva, ob tem pa je imelo podjetje za 3,6 milijona evrov finančnih obveznosti do bank in drugih družb iz skupine. Odplačuje jih z rednimi prilivi od dividend, ki mu jih izplačuje Prva Group.

Donosni pokojninski skladi …

Glavni vir prihodkov in dobička Prve Group predstavljajo ravno pokojninski skladi, ki jih upravlja Prva osebna zavarovalnica.

Od vzpostavitve drugega pokojninskega stebra leta 2000 ji je uspelo zbrati več kot 80 tisoč zavarovalnih polic, s čimer se je uveljavila kot druga največja igralka na slovenskem trgu, takoj za Modro zavarovalnico. Z upravljanjem skladov, v katerih je za 255 milijonov evrov sredstev, pobere skoraj štiri milijone evrov provizij na leto.

Žnidaršič Kranjčeva se je lotila upravljanja domov za starejše. Žnidaršič Kranjčeva se je lotila upravljanja domov za starejše. Prva osebna zavarovalnica je v letu 2015 ustvarila za dobrih 12 milijonov evrov čistih prihodkov od zavarovalnih premij, kar je sedem odstotkov več kot leto prej. Ob tem se je njen čisti dobiček občutno povečal, za več kot 40 odstotkov, na 3,7 milijona evrov.

… in še donosnejši domovi za starejše

Žnidaršič Kranjčeva je že pred leti opozarjala na zasičenost slovenskega trga dodatnih pokojninskih zavarovanj in na to, da na njem brez spremembe zakonodaje ni mogoče doseči večje rasti. Zato se je lotila bolj donosnega in dolgoročno perspektivnega posla.

Ustanovila je družbo Deos, ki se ukvarja z gradnjo in upravljanjem oskrbovanih stanovanj na območju osrednje Slovenije. V dobrem desetletju so odprli že osem domov za starejše, med drugim v Črnučah, Medvodah, Topolšici in Cerknici.

Deos, ki je v lasti podjetja Žnidaršič Kranjčeve, je v letu 2015 ustvaril že 22,4 milijona evrov prihodkov, čisti dobiček pa se je v primerjavi z letom 2013 potrojil na več kot dva milijona evrov.

Ob tem se je Žnidaršič Kranjčeva sredi lanskega leta odločila tudi za nakup doma starejših občanov v Medvodah, ki ga je Deos vrsto let najemal od Loterije Slovenije. Tej je po dostopnih podatkih plačala kar okoli deset milijonov evrov, ki jih je dobila od banke BKS.

Žnidaršič Kranjčeva iz Luke Koper ne bo odšla brez boja

Čeprav je predsednica uprave skupine, ki upravlja 700-milijonsko premoženje več kot 450 tisoč zavarovancev v Sloveniji in na Balkanu, je v zadnjih nekaj letih ogromno časa namenila urejanju razmer v Luki Koper, družbi v večinski lasti države.

Medtem ko so lani predstavniki države zahtevali menjavo nadzornikov Luke Koper, se je približno 4.000 protestnikov zbralo v Kopru zaradi nezadovoljstva z ravnanjem države z Luko. Medtem ko so lani predstavniki države zahtevali menjavo nadzornikov Luke Koper, se je približno 4.000 protestnikov zbralo v Kopru zaradi nezadovoljstva z ravnanjem države z Luko. Foto: Bojan Puhek Vlada jo je namreč jeseni 2013 imenovala v nadzorni svet Luke Koper z jasnim ciljem - zamenjati novopečenega predsednika uprave Gašparja Gašparja Mišiča. Po nekaj mesecih in številnih zapletih ji je to tudi uspelo, vendar je bila pozneje tudi sama tarča kritik zaradi samovoljnega delovanja v nadzornem svetu.

V lanskem letu je Slovenski državni holding (SDH) predlagal zamenjavo Žnidaršič Kranjčeve in še dveh drugih nadzornikov, vendar je načrt na koncu padel v vodo.


Preberite še:

Prihajajo milijonski računi za julijsko blokado Luke Koper 

Na Obali je vroče. Za kaj gre v resnici v Luki Koper? 

Ali je Alenka Žnidaršič Kranjc prekoračila svoja pooblastila pri iskanju vlagateljev v drugi tir?


Oktobra letos se ji bo iztekel štiriletni mandat, vendar naj Žnidaršič Kranjčeva (še) ne bi bila pripravljena zapustiti položaja v nadzornem svetu. Po naših informacijah gre pričakovati, da jo bo nadzorni svet uvrstil na seznam kandidatov za nove (stare) nadzornike Luke Koper.

Če bo država predlagala druge kandidate in jih poskušala imenovati z nasprotnim predlogom, lahko v Kopru znova pričakujemo proteste. Po naših informacijah se sindikati v Luki Koper že pripravljajo na to in naj bi tudi že stopili v stik s hišnimi sindikati drugih pomembnih obalnih podjetij, med drugim Intereurope.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 13
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin