Ponedeljek, 29. 7. 2019, 9.34
4 leta, 8 mesecev
Večer in Dnevnik v združevanje: lastniki veseli, novinarski ceh previden
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,60
11
Večer in Dnevnik se lahko združita, je odločil Svet Agencije za varstvo konkurence, saj združeno podjetje, ki bo obvladovalo 40 odstotkov trga tiskanih medijev, ne bo ogrozilo konkurence. Lastniki obeh družb odločitev seveda pozdravljajo, v Društvu novinarjev Slovenije pa se bojijo, da bi lahko bilo združevanje dolgoročno pogubno za medije, in pozivajo k "ohranitvi kakovosti in profesionalnosti vsebin obeh medijev".
Časopisa Dnevnik in Večer sta avgusta lani zaprosila ministrstvo za kulturo in Agencijo za varstvo konkurence (AVK) za soglasje. Združitev, kot so takrat sporočili, narekujejo razmere na trgu.
Medtem ko je ministrstvo (predhodno) soglasje podalo konec lanskega leta, je AVK potreboval precej dlje časa. Zdaj pa so potrdili, da so eno leto po prejemu vloge prižgali zeleno luč združevanju. Ocenjujejo torej, da nova družba ne bo omejevala konkurence in ne bo zlorabila prevladujočega položaja. Vsebina odločbe sicer še ni objavljena, AVK pa je do vročitve strankam v postopku ne komentira.
Direktor Večera Uroš Hakl in predsednik uprave Dnevnika Bojan Petan pozdravljata odločitev, poroča STA. Kot sta zapisala v skupni izjavi, so s tem pridobili še zadnje regulatorno dovoljenje, ki je potrebno za začetek postopka združevanja.
Novega podjetja še ni v registru
Lastniki podrobnosti o poteku in posledicah združevanja še niso pojasnili. Tudi novo podjetje, ki se bo imenovalo DV mediji in v katerem bosta imela oba lastnika po 50 odstotkov lastništva, še ni vpisano v poslovni register.
Tudi po združitvi bosta časopisa še naprej izhajala ločeno. To je glede na to, da Večer pokriva predvsem štajersko regijo, Dnevnik pa ljubljansko, pričakovano.
Prihranke pa naj bi dosegli z združevanjem pri urejanju zunanje in notranje politike ter športa. Vsaj delno bi se lahko združili tudi naročniški oddelki, trženje in administracija, poroča RTV Slovenija, ki navaja tudi oceno, da bi lahko prihranili za milijon evrov stroškov dela. Koliko zaposlenih bo odveč, je sicer po navedbah portala še nemogoče oceniti.
Bojazen pred odpuščanji in nižanjem plač
Predsednik sindikata novinarjev Dnevnika Igor Dernovšek je dejal, da je bila odločitev pričakovana, vsebinsko pa je sindikat še ne more komentirati, saj še ni seznanjen z vsebino odločbe AVK.
Kot je dejal, so na Dnevniku sindikatu sicer zagotovili, da odpuščanja novinarjev vsaj za zdaj niso predvidena, prav tako ne poslabšanje materialnega položaja novinarjev. V zvezi s tem so se po informacijah STA namreč med zaposlenimi pojavila ugibanja, ali bodo na časniku, kjer imajo višje plače kot na drugem, te zniževali.
Opozoril je tudi, da so bila zaradi postopka AVK preložena pogajanja z upravo o podaljšanju kolektivne pogodbe, katere normativni del poteče novembra.
Bojijo se, da bi bilo združevanje pogubno
Združevanje medtem skrbi novinarske cehovske organizacije. Tako je Društvo novinarjev Slovenije že lani skupaj s Sindikatom novinarjev Slovenije in svetoma delavcev obeh družb podalo zahtevo za priznanje statusa stranskih udeležencev v postopku pri ministrstvu, a je bila ta zavrnjena. Kot pravijo, so prepričani, da je bilo to neutemeljeno, zato so sprožili upravni spor, o katerem pa še ni odločeno.
Danes so pozvali k "ohranitvi kakovosti in profesionalnosti vsebin obeh medijev, nadaljnjemu obstoju ločenih blagovnih znamk ne glede na poslovno povezavo, k pluralnosti medijskih vsebin in vsekakor tudi k ohranitvi delovnih mest ustvarjalcev obeh medijev, ki so po našem prepričanju tudi edino zagotovilo za dosego naštetih ciljev".
V DNS pravijo, da pričakujejo "natančne in korektne informacije o posledicah združitve". Bojijo se, da bi bilo združevanje dolgoročno pogubno. "Lastniki v procesu združevanja ne smejo upoštevati samo ekonomskega interesa, ampak tudi javni interes – to pa so kakovostni, poglobljeni in preiskovalni mediji v sicer vse bolj opustošeni slovenski medijski krajini. Oba medija sta ena od temeljev slovenskega kakovostnega novinarstva, vsak v svojem okolju hrbtenica javnega mnenja."
Skupaj 250 zaposlenih
Dnevnik v lasti DZS Bojana Petana je imel lani 16,6 milijona evrov prihodkov in 677 tisoč evrov čistega dobička, povprečno je zaposloval 137 ljudi. Časopis Dnevnik ima naklado 21 tisoč izvodov, večino bralcev imajo v osrednjeslovenski regiji.
Podjetje Časnik Večer, ki ima dobrih 19 tisoč izvodov naklade in ima večino publike v štajerski regiji, pa je imel lani 10,3 milijona evrov prihodka in pet tisoč evrov čistega dobička. Podjetje, ki je zadnja leta v lasti podjetja Uroša Hakla in Saša Todoroviča, je lani povprečno zaposlovalo 112 ljudi.
11