Četrtek, 8. 11. 2018, 10.38
5 let, 5 mesecev
Ali zaposleni lahko zavrnejo šefa, ki zahteva nadurno delo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,39
6
Pomanjkanje ustreznih kadrov se v poslovanju delodajalcev najpogosteje kaže s povečanim obsegom dela že zaposlenih delavcev.
"V Sloveniji ni nadurnega dela," cinično ugotavlja Goran Lukić iz Delavske svetovalnice. Kdaj lahko delodajalec delavcu odredi nadurno delo, kako mora to storiti in kateri delavec ga lahko zavrne?
V času gospodarske rasti, ko imajo podjetja povečan obseg dela in težko najdejo nove delavce, se pogosto dogaja, da je osemurni delovnik za delodajalce prekratek. Zato uporabljajo različne metode, kako iz delavcev iztisniti še več, kot določata njihova pogodbena obveznost in plačilo.
Ena od takšnih je tudi zahteva delodajalcev za delo prek polnega delovnega časa oziroma nadurnega dela. "Pomanjkanje ustreznih kandidatov se je v poslovanju delodajalcev najpogosteje kazalo s povečanim obsegom dela že zaposlenih delavcev," med drugim razkriva spomladanski Napovednik zaposlovanja, raziskava, ki jo med delodajalci dvakrat letno izvede Zavod za zaposlovanje.
Zakon je jasen, a se delodajalci nanj požvižgajo
Delo prek delovnega časa je sicer natančno opredeljeno v zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), a se delodajalci nanj pogosto požvižgajo.
"V Sloveniji ni nadurnega dela. Delavci so zaradi pritiska delodajalcev že tako normalizirali nadure, da je delo prek osemurnega delovnika zanje postalo nekaj povsem običajnega" cinično pojasnjuje Goran Lukić iz Delavske svetovalnice. Ugotavlja, da se delo prek polnega delovnega časa v Sloveniji izvaja praktično povsod, ne samo v delovno intenzivnih panogah. "Ne gre več za trend, temveč je nadurno delo postalo že standard," pravi.
"Delavci so zaradi pritiska delodajalcev že tako normalizirali nadure, da je delo prek osemurnega delovnika zanje postalo nekaj povsem običajnega," ugotavlja Goran Lukić iz Delavske svetovalnice.
Zakon na primer nadurno delo prepoveduje, če je delo možno opraviti v polnem delovnem času z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa z uvajanjem novih izmen ali z zaposlitvijo novih delavcev.
Delavec pa je po zakonu poleg rednega dolžan opravljati tudi nadurno delo. A glede nadurnega dela veljajo določene omejitve, ki se jih tako delodajalci kot tudi delavci pogosto ne zavedajo oziroma jih ne poznajo.
Lukić meni, da je današnja situacija delavcev precej podobna tisti v krizi. "Takrat so bile številne nadure element prisilnega zastraševanja delavcev s strani delodajalcev. Danes, v času konjunkture, pa delodajalci z nadurami delavcev kompenzirajo pomanjkanje kadra. A v konjunkturi je izkupiček delodajalcev drugačen kot v krizi. V krizi se namreč delavec precej bolj oklepa kakršnegakoli delovnega mesta, v konjunkturi pa bo delodajalec s pritiskanjem na delavce le-tem podelil vozovnice za iskanje boljšega delodajalca," ponazori Lukić.
Ko delavci ne zmorejo več
V Delavski svetovalnici dnevno prejemajo klice delavcev, predvsem v delovno intenzivnih panogah, ker pritiska nadrejenih preprosto ne zdržijo več. Kadra je premalo, zato delajo bistveno več, delodajalci pa novega kadra ne najdejo. Zatrjujejo, da nimajo za plačilo dodatnih delavcev, čeprav izkazujejo dobiček.
V Delavski svetovalnici dnevno prejemajo klice delavcev, predvsem v delovno intenzivnih panogah, ker pritiska nadrejenih preprosto ne zdržijo več.
Po Lukićevih besedah se veliko delodajalcev na pomanjkanje kadrov odzove enako, zato je selitev delavcev v druga podjetja zanje lahko tvegana. "Večja kot bo kritična masa delavcev, ki se zavedajo svojih pravic, bolj bodo morali o dodatnem zaposlovanju in ustreznem plačilu delavcev razmišljati delodajalci. Takrat bodo težave z begom delavcev in nadurami izginile," je prepričan Lukić.
Delodajalci izkoriščajo luknjo v zakonu o evidencah dela
Dodaja, da sporne primere izkoriščanja delavcev prijavijo inšpektoratu za delo, za primere kršenja temeljnih pravic delavcev pa vložijo ovadbo na tožilstvu. A veliko težavo predstavlja zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV), ki delodajalce zavezuje k temu, da ustrezno vodi nekatere evidence, med katere spada tudi evidenca o izrabi delovnega časa zaposlenih.
"Tu ne piše, da mora delodajalec hraniti dokumentacijo o prihodu in odhodu na delo, ampak le o delovnem času. Tako delodajalci ob napovedanem prihodu inšpektorjev 12-urne delovnike veselo popravljajo v osemurne," še pojasni Lukić.
Kdaj mora delavec delati nadure?
Delavec je po zakonu dolžan na zahtevo delodajalca opravljati delo prek polnega delovnega časa v naslednjih primerih:
- v primerih izjemoma povečanega obsega dela,
- če je potrebno nadaljevanje delovnega ali proizvodnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi,
- če je nujno, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela,
- če je potrebno, da se zagotovijo varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa,
- v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.
Delodajalec mora delavcu nadurno delo odrediti v pisni obliki pred začetkom dela. Izjemoma lahko nadurno delo odredi tudi ustno, a le če zaradi narave dela ali nujnosti opravljanja nadurnega dela ni možno odrediti nadurnega dela delavcu pisno pred začetkom dela. Vendar mora delodajalec v tem primeru delavcu pisno odreditev vročiti delavcu naknadno, najpozneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu.
Zakon dovoljuje največ 20 ur na mesec
Nadurno delo lahko traja največ osem ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 170 ur na leto. Delovni dan lahko traja največ deset ur. Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev se lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju, določenem z zakonom ali kolektivno pogodbo, in ne sme biti daljše od šestih mesecev.
Nadurno delo lahko s soglasjem delavca traja tudi prek letne časovnice, vendar skupaj največ 230 ur na leto. V primeru vsakokratne odreditve nadurnega dela, ki presega 170 ur na leto, mora delodajalec pridobiti pisno soglasje delavca. V primeru odklonitve pisnega soglasja delavec ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam v delovnem razmerju. Po Lukićevih besedah je šikaniranja delavcev danes res nekoliko manj kot v krizi.
"V krizi se delavec bistveno bolj oklepa kakršnegakoli delovnega mesta, v konjunkturi pa bo delodajalec s pritiskanjem na delavce le tem podelil vozovnice za iskanje boljšega delodajalca," ponazori Lukić.
Delavec je dolžan opravljati delo prek polnega ali dogovorjenega krajšega delovnega časa v skladu s pogodbo o zaposlitvi ali druga dela v zvezi z odpravljanjem ali preprečevanjem posledic, v primerih naravne ali druge nesreče ali ko se ta nesreča neposredno pričakuje. Tako delo lahko traja, dokler je nujno, da se rešijo človeška življenja, obvaruje zdravje ljudi ali prepreči materialna škoda.
Kdo ne sme delati nadur?
Delodajalec pa ne sme naložiti nadurnega dela:
- delavcu zaradi varstva nosečnosti in starševstva,
- starejšemu delavcu nad 55 let,
- delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti,
- delavcu, ki bi se mu po pisnem mnenju izvajalca medicine dela, oblikovanem ob upoštevanju mnenja osebnega zdravnika, zaradi takega dela lahko poslabšalo zdravstveno stanje,
- delavcu, ki ima polni delovni čas krajši od 36 ur na teden zaradi dela na delovnem mestu, kjer obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare v skladu s tretjim odstavkom 143. člena tega zakona,
- delavcu, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali drugimi predpisi.
Varstvo staršev pred nadurnim delom
Delodajalec delavcu, ki neguje otroka, starega do treh let, lahko naloži opravljanje nadurnega dela ali dela ponoči samo z njegovim predhodnim pisnim soglasjem.
Prav tako delavka v času nosečnosti in še eno leto po porodu oziroma ves čas, ko doji otroka, ne sme opravljati nadurnega dela ali dela ponoči, če iz ocene tveganja zaradi takega dela izhaja nevarnost za njeno zdravje ali zdravje otroka.
Delavka v času nosečnosti in še eno leto po porodu oziroma ves čas, ko doji otroka, ne sme opravljati nadurnega dela ali dela ponoči.
Nadurno delo ali delo ponoči se lahko naloži s soglasjem tudi samohranilcu, ki neguje in varuje otroka, mlajšega od sedem let ali hudo bolnega otroka ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, in ki živi sam z otrokom.
6