Sreda, 7. 11. 2018, 12.16
6 let, 1 mesec
Mesec: Držali smo obljubo, toliko bo po novem znašala minimalna plača #video
Prvi mož stranke Levica Luka Mesec je predstavil predlog zakona, po katerem se bo minimalna plača prvega januarja prihodnje leto z dosedanjih 638 zvišala na 667 evrov neto, čez dobro leto dni pa na 700 evrov neto. Kot poudarja Mesec, ima predlog Levice podporo Šarčeve koalicije, medtem ko vprašanje datuma izločitve dodatkov, leta 2019 ali leta 2020, za zdaj ostaja odprto.
Koordinator Levice Luka Mesec je v državnem zboru pojasnil, da je bil dvig plač na čelu z minimalno plačo ena od predvolilnih obljub Levice. "Danes to obljubo izpolnjujejo in z veseljem sporočamo, da smo prejeli podporo vseh petih koalicijskih strank. Imamo 52 podpisov poslancev, zakon o minimalni plači gre danes v vložitev po rednem postopku," je poudaril Mesec.
Mesec: Nihče, ki dela osem ur na dan, ne bo več životaril na pragu tveganja revščine
Kot je pojasnil Mesec, se bo minimalna plača s prvim januarjem 2019 z dosedanjih 638 evrov (843 evrov bruto) povečala na 667 evrov neto (866 evrov bruto): "Če bo zakon sprejet, lahko že čez dober mesec 70 tisoč zaposlenih pričakuje dvig plače. Čez dobro leto dni, torej prvega januarja 2020, se bo minimalna plača povečala na 700 evrov neto oziroma 940 evrov bruto."
Prvega januarja 2021 se bo po njegovih besedah začela uporabljati formula, po kateri bo morala biti minimalna plača za vsaj 20 odstotkov višja od minimalnih življenjskih stroškov. Po trenutnem izračunu to pomeni, da bo minimalna plača prvega januarja 2021 znašala 736 evrov neto, je poudaril koordinator Levice.
"To je zagotovilo, da nihče, ki dela osem ur na dan, ne bo več životaril na pragu tveganja revščine kot v dosedanji ureditvi. Veseli nas, da je formulo za izračun minimalne plače v strokovnem mnenju podprlo tudi pristojno ministrstvo za delo," je poudaril Mesec.
Izločitev preostalih dodatkov iz minimalne plače še ni usklajena
Zakon, ki ga bo vložila Levica, predvideva, da bodo prvega januarja prihodnje leto iz minimalne plače izključeni tudi vsi dodatki, ki so opredeljeni v zakonodaji in kolektivnih pogodbah. Gre za dodatke, kot so dodatek za delovno in poslovno uspešnost ter delovno dobo. "O datumu izločitve preostalih dodatkov iz minimalne plače se še usklajujejo. Ministrstvo za delo predlaga, da se to izvede leta 2020, bo pa po dogovoru s koalicijo o tem razpravljal tudi ekonomsko-socialni svet," je pojasnil Mesec.
Iz stranke SMC so v torek sporočili, da je del predloga Levice problematičen. V luči napovedanih sprememb opozarjajo tudi na pomanjkanje socialnega dialoga.
Koordinator Levice se je danes obregnil tudi ob kritike stranke SMC o napovedanih spremembah: "Podpise poslancev in poslank SMC imamo. Včeraj so med drugim navedli težave s formulo, ki se bo začela uporabljati leta 2021. Očitno niso usklajeni z lastnim ministrstvom, ki je v strokovnem mnenju uvedbo formule podprlo."
Mesec ne pričakuje novega spopada s predstavniki delodajalcev
Na novinarsko vprašanje o neusklajenosti zakona s predstavniki delodajalcev je Mesec odgovoril, da gre za poslanski zakon, ki ima legitimnost volivcev: "52 izvoljenih poslank in poslancev na neposrednih volitvah je prepoznalo dvig minimalne plače kot del svoje platforme in legitimnost, ki je za tem zakonom, je legitimnost večine poslancev in poslank državnega zbora, koalicije in opozicijske stranke Levica. Nimamo pa težave s tem, da se zakon obravnava na ekonomsko-socialnem svetu."
Kot je pojasnil, je njihov predlog v korist zaposlenih: "To, kar opozarjajo delodajalci, vidimo kot prednost tega zakona. Doslej smo imeli opravka z anomalijo, da je bila bruto plača višja od neto plače, ki jo je v primeru minimalne plače prejel delavec. Naše povečanje je zato v smeri neto dviga, kar je dobro. Kljub temu da delodajalci ne bodo bolj obremenjeni, bodo delavci dobili več."
Na vprašanje, ali pričakujejo, da se bo zaradi njihovega predloga spet odprla fronta med predstavniki delodajalcev na eni ter stranko Levica in vlado Marjana Šarca na drugi strani, Mesec odgovarja, da tega ne pričakujejo. "Ta predlog ne prinaša bistvenih povišanj stroškov, tudi delodajalci prepoznavajo, da se bruto plače ne bodo bistveno zvišale, ampak se bo zvišal predvsem prejemek delavcev," je še dodal koordinator Levice.
V Združenju delodajalcev Slovenije opozarjajo, da mora biti določanje minimalne plače predmet posvetovanj in usklajevanj med socialnimi partnerji. Kot poudarjajo, predlog zakona, ki ga bo vložila Levica, ni bil predstavljen ekonomsko-socialnemu svetu. "Združenje delodajalcev Slovenije se ne strinja s poskusi določanja minimalne plače, kot se znova dogaja, in sicer mimo vsakršnega dialoga s socialnimi partnerji," so sporočili.
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) državo medtem pozivajo k razbremenitvi stroškov dela: "Naša država bi morala razbremeniti stroške dela, da bi delavcem ostalo več. Razlika med bruto in neto plačo je prevelika. Od dviga plač bo največ dobila država prek prispevkov," poudarjajo v OZS. (STA)
56