Petek, 30. 10. 2020, 10.26
4 leta, 1 mesec
Preživetje v divjini
Kako se bosta izgubljena otroka sama znašla v gozdu? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,21
V naslednji oddaji Preživetje v divjini, ki bo na sporedu v torek ob 21. uri, bomo na preizkušnji preživetja v slovenskih gozdovih spremljali očeta Jureta ter njegova dva sinova Tijana (12) in Danaja (11). Za njih je inštruktor tehnik preživetja Brane T. Červek pripravil scenarij, po katerem se bo zgodila nezgoda na taborjenju in se bosta otroka izgubila v gozdu. Oče Jure nam je pred preizkušnjo povedal, kakšen odnos ima do narave in kateri so njegovi največji podvigi. Razkril je, ali ga skrbi za sinova, ki se bosta morala tokrat v divjini znajti sama.
Povedali ste, da ste zelo povezani z naravo in da precej dobro poznate njene zakonitosti. Od kod izvira ta ljubezen do narave in kaj tam najraje počnete?
Odraščal sem v mali vasici sredi kočevskih gozdov. Gozd, ki je bil okrog mojega doma, je bil dobesedno moje igrišče. Zdaj se vedno bolj in bolj vračam v te gozdove. Počutim se doma, sprejet. Veliko se potikam po skritih kotičkih, velikokrat tudi z otroki. Tam zakurimo ogenj, prespimo in raziskujemo naravo.
Poudarili ste, da veste, kako neizprosna zna biti narava.
V preteklosti sem bil del starih obredov severnoameriških Indijancev, zato zelo dobro vem, kaj pomeni biti res žejen in lačen. Prav zato se dobro zavedam pomena vode in hrane. Cenim in sem vsak dan hvaležen za vse, kar nam daje narava. Od čiste vode, hrane, oblačil do toplega doma.
Jure s sinovoma
Kaj pa srečanja z divjini živalmi? Imate kakšno nevarno izkušnjo?
Srečanj ne bi mogel opisati kot nevarna, so pač srečanja. Globoko spoštujem dom divjih živali. Zavedam se, da smo jim vzeli veliko njihovega življenjskega prostora. Odvzeli smo jim prehode z avtocestami, bodečimi žicami in ograjami na mejah. Moje mišljenje je, da smo se ljudje malo izgubili v svojih koreninah. Ne slišimo več narave, ne znamo ji prisluhniti. Hočemo si podrediti naravo, namesto da bi se mi prilagajali njej. In to nas pelje v propad.
Kateri svoj podvig v naravi bi lahko izpostavili kot najbolj ekstremen?
Mogoče bi tu lahko izpostavil Camino, skoraj tisoč kilometrov sem prehodil v enem mesecu.
Na preizkušnjo Preživetje v divjini boste s sabo odpeljali sinova. Imata izkušnje z divjino?
Že od otroštva ju vozim veliko v naravo. Hočem, da vesta, da ni samoumevno, da je vedno toplo, da je hrane na pretek, da voda priteče iz pipe. Naj izkusita kdaj lakoto, žejo, mraz. To pomeni, da smo živi. V prihodnosti si ju zamišljam kot dva odrasla odgovorna človeka, ki znata ceniti naravo, spoštujeta planet in našo mater Zemljo. Sebe vidim kot očeta, ki je dal sinovoma to, kar je želel.
Tijan in Danaj z Branetom T. Červekom
Pa vas kaj skrbi, kako se bosta sama znašla v gozdu?
Skrb je popolnoma odveč (smeh, op. p.).
Koliko izkušenj s tehnikami preživetja ste imeli pred to preizkušnjo?
Samo preživetje v naravi terja veliko znanja, ki ga sam nimam. Na podlagi svojih izkušenj se zavedam, da za to pravzaprav porabiš ves svoj čas. Za iskanje vode, hrane, zatočišča. Lahko si še tako treniran in trdoživ, brez znanja, ki ga ima Brane T. Červek, ne preživiš.
