Četrtek, 3. 9. 2020, 10.50
3 leta, 7 mesecev
Preživetje v divjini
Červek: Priča smo obritim fasadam z napihnjenimi mišicami, ki delujejo samo v svetu obilja in perutnine #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,79
1
Že v torek, 8. septembra, se z drugo sezono na Planet vrača oddaja Preživetje v divjini. Potem ko so tekmovalci v prvi sezoni spoznavali pasti slovenskih gozdov, se bodo v novi preizkušali kot brodolomci. Kaj tiste, ki so zbrali pogum in so se prijavili na preizkušnjo, čaka na samotnem otoku, nam je zaupal eden od najbolj usposobljenih mojstrov tehnik preživetja v naravi na svetu, Brane T. Červek.
Prva sezona oddaje Preživetje v divjini je bila med gledalci izjemno dobro sprejeta, ampak tekmovalci verjetno niso povsem natanko vedeli, v kaj se podajajo. Bodo izzivi v drugi sezoni prav zaradi tega še bolj ekstremni?
Človeško telo je izjemen stroj, je izjemno prilagodljivo in vzdržljivo. Za svoj cvetoči obstoj potrebuje primeren življenjski prostor, ta pa je na zmernem podnebnem območju in ob zmernih temperaturah. Takoj ko temperatura ozračja upade pod idealno ali se dvigne čeznjo, naše telo zahteva vnos večjih količin vode ali hrane. Tako voda kot hrana sta gorivo. Za preživetje v divjini za en dan in eno noč vnos hrane ni ključen. Večina ljudi ima ob ne prevelikih naporih dovolj telesne zaloge za šest dni. Toda šest dni brez vode je tudi na idealnem podnebnem območju usodno za 96 odstotkov ljudi.
Pri preživetju na morju pri visokih temperaturah nad 37 stopinj Celzija pa gre za brutalen napad na telo in neskončno potrebo po vodi. Usodna dehidracija se lahko pojavi že po petih urah. Na vso to vzdržljivost in trpežnost smo zaradi hinavskega časa udobja skoraj pozabili. Tudi na svoje resnične sposobnosti in moči, ker se nihče ne zaveda, od kod pride vsa hrana in voda do nas. Danes smo lahko priča obritim "fasadam" z napihnjenimi mišicami, polnimi poslikav, bojevniških tetovaž, ki lepo in vabljivo delujejo v svetu obilja in perutnine, a so na žalost v brezčasnem divjem svetu, kjer se za obstoj prelivajo kri, znoj, rane, žulji, vztrajnost, potrpežljivost, predvsem pa skromnost, le lepa znamka na bedni razglednici.
Na otokih so tudi izjemno nevaren teren, skale in kamni, ostri kot britev, izjemno neprijazno podrastje, polno trnjev in bodic, ter žilavo, ostro, lomljivo grmovje. Na teh otokih so tudi kače, podgane in zelo nevarni divji prašiči. Mame svinje pa so dobesedno velike kot avtobus (smeh, op. p.).
Katero pa je najbolj neprijazno okolje, v katerem ste se sami kdaj znašli?
K tem zagotovo spadata peklensko vroča puščava in tropski del med mokro sezono, kjer je čez dan več kot 40 stopinj Celzija in 80-odstotna vlaga. Ponoči, ko pade temperatura na dobrih 30 stopinj Celzija, zraven pa še dežuje, ni ne konca ne kraja hlastanju po zraku. Telo se lepi in občutek imaš, da se topiš. Biti tam nekaj dni ni hudo, biti na takem območju več mesecev pa je neprestana borba za prilagoditev.
V oddaji ponavadi tekmovalcem ponudite, da zberejo tri pripomočke, ki jim bodo olajšali preživetje. Brez katerih treh stvari pa se sami nikoli ne odpravite v divjino?
Kot vedno je preizkušnja v oddaji prirejena kandidatom, zato se na podlagi tega odločamo, katere pripomočke jim bomo dali na razpolago. Ti so kandidatom namenjeni, da so jim v pomoč, kot smo videli v prvi sezoni, pa se lahko zgodi tudi nasprotno. Zaradi stresa je bila izbira pripomočkov nekajkrat povsem neprimerna in nerazumljiva.
Brez noža je preživetje veliko težje, zato brez njega ne grem nikoli v divjino. Česa drugega pa iskreno niti ne potrebujem, saj izjemno dobro prenašam zelo nizke in prav tako zelo visoke temperature. Če pa že, pa imam s seboj vsaj bivak vrečo, saj se lahko vržem kamorkoli in zaspim, ne da bi izgubljal čas z gradnjo bivaka. Ogenj pa skorajda že gori v mojem telesu.
1