Zmagu Jelinčiču so zaradi sumljivega nakazila 25 tisoč evrov prepovedali vstop v prostore Sveta Evrope. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) od njega zahteva pojasnila, z njim pa se ukvarja tudi Specializirano državno tožilstvo. Bi lahko imel prvak SNS zaradi sumov korupcije težave pri sodelovanju z drugimi strankami v morebitni "desnosredinski" koaliciji?
Marjan Šarec si v pogajanjih s petimi strankami prizadeva sestaviti koalicijo, pogajanja pa so iz splošnih vprašanj že prešla na programska. V zadnjih dneh so v javnosti že zaokrožila tudi prenovljena izhodiščna pogajanja.
A dokončnega odgovora še ni pričakovati hitro. Na drugi strani ima relativna zmagovalka SDS še vedno podporo predsednika države Boruta Pahorja, ki je sicer že opravil prvi krog pogovorov z vodji poslanskih skupin, vendar še ni dobil jasnih odgovorov, kdo ima dovolj široko podporo.
Če tudi po koncu vseh posvetovanj s poslanskimi skupinami jasnega odgovora na vprašanje o večinski podpori ne bo, bo mandat podelil Janezu Janši.
Pahorju se zdi namreč prav, da prvak relativne zmagovalke volitev prvi dobi priložnost za sestavo vlade.
Z Janšo se glede sestave koalicije pogovarjata le NSi in SNS Zmaga Jelinčiča, medtem ko so druge stranke večkrat zavrnile vstop v "desnosredinsko" vlado. A le z NSi in SNS ima SDS skupno 36 poslanskih stolčkov in ji do večine manjka še 10 mest.
V preteklem tednu pa je Svet Evrope Jelinčiču zaradi suma korupcije prepovedal vstop v prostor Sveta Evrope.
Preiskovalna komisija SE Jelinčiču očita, da je junija 2012 prejel 25 tisoč evrov od britanskega podjetja Metastar. To je bilo eno od vpletenih podjetij v primeru "pralnica". S tem je bil vzpostavljen sum, da je deloval v prid Azerbajdžana pri opazovanju volitev.
Med tistimi, ki bi lahko prestopili na "drugo stran" in so se omenjali v možni koaliciji pod vodstvom Janše, sta bili LMŠ in SMC.
V LMŠ imajo zadržke do sodelovanja s SNS, v NSi pa "zavračajo in obsojajo vsakršen pojav korupcije". Ob tem upajo, da bodo organi pregona čim prej raziskali primer Jelinčiča.
V SMC in SDS na naša vprašanja niso odgovorili.
Jelinčiča je KPK zaradi poročila SE glede denarja, ki naj bi ga dobil za prevod knjige Ukana Toneta Svetine, pozvala k pojasnilom.
Zaradi poročila KPK je leta 2013 padla Janševa vlada. Po objavi poročila, v katerem so zapisali, da je Janša kršil zakonske obveznosti poročanja o premoženjskem stanju, so koalicijo zapustile SLS, DL in DeSUS.
KPK je enake razloge kot pri Janši našla tudi pri ljubljanskem županu Zoranu Jankoviću. Ta je takrat sestopil z vrha stranke, ki jo je prevzela Alenka Bratušek in postala premierka ter vlado vodila do predčasnih volitev v juniju 2014.
Zaradi domnevne vpletenosti Jelinčiča v nepravilnosti glede sodelovanja z Azerbajdžanom je Specializirano državno tožilstvo v začetku maja policiji poslalo natančne in podrobne usmeritve, da preverijo morebitni sum storitve korupcijskih kaznivih dejanj zoper dve fizični osebi. Kot drugo osebo so v nekaterih medijih omenjali evropskega poslanca Iva Vajgla, ki je te trditve zavrnil.
"V zvezi z ugibanji v nekaterih slovenskih medijih, ki omenjajo moje ime, sporočam, da v zvezi z Azerbajdžanom in tudi v zvezi s katerokoli drugo zadevo nisem v nobeni preiskavi," je odgovoril Vajgl in dodal, da je bil njegov primer končan v začetku leta 2014.
"Posvetovalni odbor za etična vprašanja EP je sklenil, da sem skupaj s še nekaterimi kolegi, člani Evropskega parlamenta, storil manjšo kršitev etičnih pravil, ker sem Evropskemu parlamentu prepozno prijavil svoje sodelovanje v opazovalni misiji leta 2013 na volitvah v Azerbajdžanu. Tega nisem storil namerno, ampak zato, ker sem si napak tolmačil takratna etična pravila Evropskega parlamenta. Zaradi tega me parlament ni sankcioniral in zadeva je zaključena," je še zapisal v odgovoru.
Komentarji
Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.