Sreda, 9. 5. 2018, 19.09
5 let, 11 mesecev
Analitika: Glasovi Primca in Kanglerja bodo romali k Janši
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,01
4
Možnosti za preboj Združene desnice v parlament so po zavrnitvi kandidatnih list v Novem mestu in Kranju minimalne, vendar to na volitvah ne bo škodovalo celotni desni politični opciji, pojasnjuje sociolog Matevž Tomšič. Politični analitik Andraž Zorko medtem poudarja, da koalicija Primca in Kanglerja glede na javnomnenjske ankete nikoli ni bila blizu parlamentarnega praga.
Potem ko je vrhovno sodišče zaradi neupoštevanja zakonsko določenih spolnih kvot zavrnilo pritožbo koalicije Primc & Kangler – Združena desnica v novomeški volilni enoti, podoben epilog pa se pričakuje tudi v kranjski volilni enoti, se postavlja vprašanje, ali se lahko koalicija, ki jo sestavljata stranki Glas za otroke in družine Aleša Primca in Nova ljudska stranka Franca Kanglerja, sploh še prebije v državni zbor.
Kandidatka na volitvah: Nisem bila pozorna, kaj sem podpisala
Primc ne bo mogel kandidirati, vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo Združene desnice
Volilni zaplet: SD in Čuš na volitve z isto kandidatko
Stranka slovenskega naroda na listo uvrstila lani umrlega kandidata
Tomšič: Možnost za preboj čez parlamentarni prag je zdaj minimalna
Sociolog in politični analitik Matevž Tomšič v luči zadnjih javnomnenjskih anket poudarja, da je položaj omenjene koalicije pred volitvami zdaj dodatno oslabljen. "Če stranka že prej ni bila prepoznana kot stranka, ki bi se lahko prebila čez parlamentarni prag - to so v zadnjem času kazale vse ankete -, je ta možnost zdaj minimalna," razlaga Tomšič.
Analitik Andraž Zorko iz družbe Valicon medtem pojasnjuje, da bitka Združene desnice za prestop parlamentarnega praga glede na javnomnenjske raziskave nikoli ni bila dobljena. "Doslej sploh niso bili v položaju, da bi lahko resno razmišljali o preboju v državni zbor. Se pa bojim, da bodo to interpretirali tako, da bi se, če ne bi bili zavrnjeni v omenjenih volilnih enotah, prebili v parlament," poudarja Zorko.
Sociolog in politični analitik Matevž Tomšič poudarja, da zavrnitev Združene desnice ne pomeni škode za celotno desnico: "Drugačen položaj bi bil, če bi tej stranki uspelo motivirati večji del volivcev, ampak to se očitno ni zgodilo."
Koalicija Združena desnica je na vrhovno sodišče danes vložila pritožbo na odločitev volilne komisije, da v volilni enoti Kranj zaradi premajhnega deleža žensk zavrne njihovo kandidatno listo. Po besedah Primca bodo naredili vse, da zaplet rešijo po pravni in mirni poti. Nekateri podporniki so namreč zelo razburjeni, je poudaril Primc. Če bo vrhovno sodišče njihovo pritožbo zavrnilo, Primc napoveduje vložitev pritožbe na ustavno sodišče.
Volilna komisija je iz enakega razloga kot v volilni enoti Kranj zavrnila tudi kandidatno listo koalicije v Novem mestu. Koalicija se je pritožila na vrhovno sodišče, ki pa je potrdilo odločitev volilne komisije. Primc je tudi v tem primeru napovedal pritožbo na ustavno sodišče. (STA)
Volivci Združene desnice bodo raje glasovali za Janšo kot Tonina
Zaradi velike verjetnosti, da se omenjena koalicija tudi brez izločitve iz omenjenih volilnih enot ne bi uvrstila v parlament, po besedah Tomšiča to verjetno ni škoda za desnico kot celoto: "Morda bodo zdaj kvečjemu zaradi tega zapleta tisti, ki so nameravali voliti to listo, taktično glasovali za kakšno drugo, sorodno stranko."
Podobno kot Tomšič tudi Zorko poudarja, da bi se v zaključku kampanje v primeru izenačenega dvoboja med SDS in njeno najbližjo zasledovalko lahko zgodilo tako imenovano prelivanje glasov. Na vprašanje, kam bodo romali glasovi volivcev Združene desnice, Zorko odgovarja, da je Združena desnica glede na program in javne nastope bližje SDS kot NSi.
Oba analitika poudarjata, da volivci Združene desnice raje kot na Toninovo NSi prisegajo na Janševo SDS.
"Volivci Združene desnice so glede na svoje vrednote precej bližje SDS. Nekateri govorijo celo o teoriji zarote, ne nazadnje se je v javnosti špekuliralo, da bo Primc kandidiral za SDS," pojasnjuje Zorko in dodaja, da se je na volitvah v letih 2008 in 2011 pokazalo, da SDS v samem zaključku volilne tekme nima tako širokega bazena glasov kot levica.
Da so volivci Združene desnice bližje Janezu Janši kot Mateju Toninu, je prepričan tudi Tomšič: "Glede na to, da je koalicija Združena desnica pri vprašanju družine bolj desno od SDS, hkrati pa ima glede vprašanja privatizacije podobne poglede kot leve stranke oziroma SD, je ta koalicija bolj kompatibilna z SDS kot z NSi."
Zorko: Problematiziranje pravice do splava se strankam ne obrestuje
Na vprašanje, zakaj stranka Glas za otroke in družine v Sloveniji do zdaj ni prepričala volivcev, Zorko odgovarja, da volitev ne smemo enačiti z referendumi o družinskem zakoniku: "Referendum ne predpostavlja zvestobe na volitvah tistemu, ki je ta referendum vodil."
Hkrati Zorko poudarja, da bo katerakoli stranka, ki bo v Sloveniji problematizirala pravico do splava, slej kot prej pristala na obrobju. "Raziskave kažejo, da je pravica do splava ena od stvari, ki je v Sloveniji nedotakljiva. Tudi pri volivcih, ki so zelo desno usmerjeni, se več kot polovica strinja s tem, da je splav pravica žensk in da naj se to ne spreminja."
Andraž Zorko iz družbe Valicon meni, da Aleš Primc in Franc Kangler kot voditelja koalicije Združena desnica nista usklajena: "Primc in Kangler preprosto ne gresta skupaj."
Zorko opozarja tudi na neizkušenost, hkrati pa se mu zdi, da je koalicija Primčeve in Kanglerjeve stranke vsiljena. "Primc in Kangler preprosto ne gresta skupaj, to se je videlo tudi na ponedeljkovem soočenju na javni televiziji. Na vprašanje o tem, ali bi znižali starost za volilno pravico za dve leti, je Primc odgovoril, da s Kanglerjem nista usklajena. Če se že pri tem nista poenotila, kako je šele pri drugih, bolj usodnih temah," se sprašuje Zorko.
Tomšič: Primčeva stranka zagovarja tudi izrazito leva stališča
Združena desnica bo pravico po zavrnitvi pritožbe na vrhovnem sodišču iskala pri ustavnih sodnikih.
Tomšič medtem poudarja, da se stranki Glas za otroke in družine ni uspelo ustrezno umestiti v politični prostor: "Stranki ni uspelo motivirati določenega segmenta volivcev, hkrati pa je njen program precej nekonsistenten. Ko gre za vprašanje družine, je stranka zagovarjala zelo konservativna stališča, hkrati pa je pri drugih vprašanjih zagovarjala tudi izrazito leva stališča."
Tomšič ob tem navaja podporo stranke državni lastnini in nasprotovanju privatizaciji nekaterih strateško pomembnih podjetij v državni lasti: "Tu ni bilo kakšne posebne razlike med stališči omenjene stranke in stranko SD. Obe stranki se zavzemata, da NLB ostane v državni lasti, in tu nastane neko neskladje."
Sociolog in politični analitik ob zapletih Združene desnice s kandidatnimi listami opozarja tudi na problem spolnih kvot: "Za demokracijo je to zdaj lahko huda težava. To, da se kandidatno listo izloči zaradi takšne napake, je po mojem mnenju izrazito nesorazmeren poseg v volilno pravico, saj zmanjšuje možnost izbire."
Po njegovem mnenju bi morale imeti stranke zaradi kvot, ki so problematične same po sebi, vsaj možnost, da ustrezno dopolnijo kandidatno listo. "Tako pa gre za neko zdravilo, ki je za ključne demokratične standardne bolj nevarno od bolezni," je prepričan Tomšič.
4