Podporniki Svobode bolj zadovoljni, pri SDS prevladuje občutek negotovosti.

V analizi predstavljamo odgovore na dve ključni vprašanji: kako Slovenci ocenjujejo svoje splošno zadovoljstvo z življenjem in kakovostjo bivanja ter kako pogosto jih skrbijo vprašanja, povezana s prihodnostjo (npr. finančna varnost, zdravje, zaposlitev).

Zadovoljstvo z življenjem razkriva politične razlike

Po podatkih raziskave je 34 odstotkov anketiranih prebivalcev Slovenije zadovoljnih ali zelo zadovoljnih s svojim življenjem in kakovostjo bivanja. Enak delež – 34 odstotkov – se je opredelil kot niti zadovoljen niti nezadovoljen, medtem ko je 33 odstotkov anketiranih izrazilo nezadovoljstvo.

Med podporniki Gibanja Svoboda, osrednje koalicijske stranke, je zadovoljnih ali zelo zadovoljnih 63 odstotkov vprašanih. Sledijo podporniki Levice z 58 odstotki, Socialnih demokratov s 45 odstotki, NSi in Demokratov pa z 41 odstotki. V teh skupinah prevladuje občutek stabilnosti in pozitivne ocene kakovosti življenja. Povsem drugačna pa je slika pri podpornikih SDS (22 odstotkov) in Resni.ca (21 odstotkov), ki kažeta najnižjo raven zadovoljstva. Presenečenje predstavljajo Demokrati, saj kot opozicijska stranka dosegajo kar 41 odstotkov zadovoljnih, kar je več kot dvakrat več kot pri SDS. Direktor Valicona, Andraž Zorko ocenjuje, da je to zelo zanimiv kontrast: "Čeprav gre za opozicijsko stranko, se pri podpornikih Demokratov ohranja občutek kakovosti življenja. To pomeni, da kritičnost do oblasti še ne pomeni nujno občutka nezadovoljstva z vsakdanom."

Zorko meni, da se med podporniki koalicije krepi občutek smeri in zaupanja v delovanje vlade, kar vpliva tudi na doživljanje vsakdana: "Opozicijski pol, predvsem podporniki SDS in Resni.ca, pa občutijo več razočaranja in negotovosti, kar se kaže tudi v izrazito nižji stopnji zadovoljstva. Takšna razporeditev ni naključna, ampak odraža vse večjo politično razcepljenost v družbi," dodaja. Pri neopredeljenih podpornikih pa kar 40 odstotkov ne zna oceniti svojega življenjskega zadovoljstva, kar Zorko povezuje s pomanjkanjem jasne orientacije, zaupanja in informacij.

Na podlagi rezultatov se oblikujejo trije značilni bloki, pojasnjuje Zorko: na eni strani so podporniki Gibanja Svoboda in Levice, ki izkazujejo največ zadovoljstva in najmanj skrbi; na drugi strani podporniki SDS, Resni.ca, manjših strank in neopredeljeni, kjer prevladuje večja zaskrbljenost in nižja stopnja zadovoljstva; vmes pa so podporniki SD, Vesne, Demokratov in NSi, ki glede ključnih kazalcev zavzemajo sredinsko pozicijo.

Zaskrbljenost: vsakodnevna pri opoziciji, občasna pri koaliciji

Pri vprašanjih, povezanih s prihodnostjo – kot so finančna varnost, zdravje in zaposlitev, je 24 odstotkov anketiranih prebivalcev Slovenije navedlo, da jih to skrbi skoraj vsak dan ali večkrat na teden (20 odstotkov). Enkrat na teden o teh vprašanjih razmišlja 22 odstotkov prebivalcev, medtem ko jih 29 odstotkov skrbi redkeje. Povsem brez skrbi je le 6 odstotkov anketiranih.

Razlike se pokažejo tudi med podporniki posameznih strank. Med podporniki SDS jih 32 odstotkov skrbi skoraj vsak dan, dodatnih 20 odstotkov pa večkrat tedensko, kar skupaj pomeni 52 odstotkov pogosto zaskrbljenih. Podobne številke beležijo pri SD (21 odstotkov + 21 odstotkov) in NSi (23 odstotkov + 20 odstotkov), pri Resni.ca pa delež znaša 43 odstotkov. Na drugi strani je pri podpornikih Gibanja Svoboda vsakodnevno zaskrbljenih 11 odstotkov, večkrat tedensko pa 18 odstotkov (skupaj 29 odstotkov), pri Levici pa ta delež znaša 23 odstotkov.

"Zaskrbljenost ni zgolj čustveno stanje, temveč odraža tudi odziv na širše razpoloženje v družbi, ki ga oblikujejo osebne izkušnje, dostop do informacij in razumevanje družbenih razmer. Prav te okoliščine vplivajo na dojemanje politike, prihodnosti in osebne vloge v družbi," pojasnjuje Zorko.