ZN: Lakota se bo razširila po vsem jugu Somalije

Tako so območje, kjer se zaradi suše soočajo z najvišjimi stopnjami podhranjenosti in smrtnosti, formalno razširili tudi na begunska taborišča v prestolnici Mogadiš. ZN sicer svarijo, da se bo lakota v naslednjih štirih do šestih tednih verjetno razširila po vsem jugu Somalije.

V begunjskem taborišču živi 400.000 ljudi

Med območji, kjer prihaja do akutne podhranjenosti in kjer stopnja smrtnosti zaradi lakote narašča, sta dve mesti, kamor se je v obupanem iskanju hrane zateklo na stotisoče Somalijcev. Gre za begunsko naselje Afgoye koridor ter vseh sedem okrajev prestolnice Mogadiš.

V naselju Afgoye, ki velja za največje begunsko taborišče na svetu, po ocenah ZN trenutno živi več kot 400.000 Somalijcev. V Mogadiš se je medtem zaradi suše in lakote doslej zateklo okoli 100.000 ljudi, vsak dan pa jih prihaja še kakih 1000.

Lakota: Vsaj 30 odstotkov ljudi trpi zaradi akutne podhranjenosti

Tretje območje, kjer so ZN danes uradno razglasili lakoto, sta okraja Balaad in Adale v regiji Srednji Shabelle. Že minuli mesec so ZN lakoto razglasili v dveh regijah na jugu Somalije, in sicer v južnem Bakool ter v regiji Spodnji Shabelle.

Po definiciji ZN lakota pomeni, da se najmanj 20 odstotkov vseh gospodinjstev sooča z ekstremnim pomanjkanjem hrane, da več kot 30 odstotkov ljudi trpi zaradi akutne podhranjenosti ter da zaradi lakote vsak dan umreta najmanj dve osebi na 10.000 ljudi.

Lakota bo vztrajala vse do decembra

Od skupno 7,5 milijona Somalijcev se jih je 3,7 milijona znašlo v kriznih razmerah, 3,2 milijona jih za preživetje potrebuje nujno pomoč. Na območjih, kjer so ZN uradno razglasili lakoto, sicer živi okoli 450.000 ljudi. Po ocenah Organizacije za hrano in kmetijstvo (FAO) bo lakota vztrajala vse do decembra.

Večina najbolj prizadetih delov Somalije je pod nadzorom skrajne islamistične milice Šebab, ki tujim humanitarnim organizacijam preprečuje dostavo pomoči.