Sreda, 10. 1. 2024, 10.41
3 mesece, 2 tedna
686. dan vojne v Ukrajini
Nato Kijevu zagotovil nadaljnje dobave sistemov zračne obrambe
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,95
"Medtem ko Moskva krepi svoje napade na ukrajinska mesta in civiliste, zaveznice Nata krepijo ukrajinsko zračno obrambo. Še naprej bomo stali ob strani pogumnim Ukrajincem v boju proti ruski vojaški agresiji," je dejal Stoltenberg.
Članice zveze Nato so spričo okrepljenih ruskih zračnih napadov na ukrajinsko ozemlje na današnjem zasedanju sveta Nato-Ukrajina Kijevu zagotovile nadaljnje dobave sistemov zračne obrambe. Obsodile so tudi rusko uporabo severnokorejskih raket in iranskih dronov, je sporočilo zavezništvo.
22.25 Nato Kijevu zagotovil nadaljnje dobave sistemov zračne obrambe
22.01 V Varnostnem svetu vnovični pozivi h končanju vojne v Ukrajini
18.43 Madžarska naj bi nekoliko popustila pri nasprotovanju finančni pomoči Ukrajini
14.32 Putin podelil državljanstvo obtoženemu vojnih zločinov v BiH
13.30 Ekipa Navalnega pozvala k protestom ob obletnici njegove aretacije
10.30 Zelenski na obisku baltskih držav
22.25 Nato Kijevu zagotovil nadaljnje dobave sistemov zračne obrambe
Članice zveze Nato so spričo okrepljenih ruskih zračnih napadov na ukrajinsko ozemlje na današnjem zasedanju sveta Nato-Ukrajina Kijevu zagotovile nadaljnje dobave sistemov zračne obrambe. Obsodile so tudi rusko uporabo severnokorejskih raket in iranskih dronov, je sporočilo zavezništvo.
"Nato ostro obsoja ruske napade z raketami in droni na ukrajinske civiliste, v katerih uporablja tudi orožje iz Severne Koreje in Irana," je po zasedanju v Bruslju povedal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg.
"Medtem ko Moskva krepi svoje napade na ukrajinska mesta in civiliste, zaveznice Nata krepijo ukrajinsko zračno obrambo. Še naprej bomo stali ob strani pogumnim Ukrajincem v boju proti ruski vojaški agresiji," je še dejal.
Na Natu so poudarili, da so zaveznice Ukrajini dobavile že vrsto različnih sistemov zračne obrambe, na današnjem zasedanju sveta Nato-Ukrajina na veleposlaniški ravni pa so se zavezale k nadaljnji krepitvi ukrajinske obrambe.
Pri tem so spomnili, da so se članice zavezništva odločile za skupni nakup 1.000 sistemov patriot, da bi ob zagotavljanju nadaljnje pomoči Kijevu znova zapolnile svoja skladišča.
Na zasedanju sveta sta stalne predstavnike članic Nata in Švedske z razmerami na bojišču in potrebami Kijeva seznanila poveljnik ukrajinskih zračnih sil Mikola Oleščuk in namestnik notranjega ministra Oleksij Sergejev.
Kijev je sklic sveta Nato-Ukrajina zahteval po zaostritvi ruskih napadov na ukrajinska ozemlja. Ukrajinske sile medtem silovito obstreljujejo rusko obmejno regijo Belgorod.
Na pomanjkanje sistemov zračne obrambe je sicer danes v Litvi ob začetku turneje po baltskih državah opozoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
22.01 V Varnostnem svetu vnovični pozivi h končanju vojne v Ukrajini
Namestnica generalnega sekretarja ZN za politične zadeve Rosemary DiCarlo je danes Varnostnemu svetu poročala o stanju v Ukrajini in dejala, da se mora vojna, ki ji ni videti konca, nemudoma ustaviti. Slovenski predstavnik Samuel Žbogar je ponovno obsodil rusko agresijo in poudaril, da pri spoštovanju mednarodnega prava ne sme biti dvojnih meril.
"Novo leto ni prineslo predaha Ukrajini, v zadnjih tednih pa je prišlo do nekaterih najhujših napadov v skoraj dve leti trajajoči vojni. Varnostni svet ZN se je od 24. februarja 2022, ko je Rusija napadla Ukrajino, sestal več kot stokrat, vendar se vojna nadaljuje," je med drugim dejala DiCarlo in poudarila, da se mora vojna nemudoma končati.
Po njenih besedah je Urad ZN za človekove pravice (OHCHR) doslej med civilisti potrdil več kot 10 tisoč smrtnih žrtev, med njimi je skoraj 600 otrok. Samo od 29. decembra do 2. januarja je bilo ubitih 96 ljudi, pri čemer so ruski napadi z brezpilotniki 29. decembra pobili 58 ljudi.
Ukrajinski napad na ruski Belgorod je dan pozneje zahteval 25 smrtnih žrtev med civilisti, je poročala DiCarlo. Skupno je OHCHR naštel skoraj 30 tisoč mrtvih in ranjenih civilistov.
Kot pozitivno novico je DiCarlo izpostavila januarsko izmenjavo več kot 200 vojnih ujetnikov med Rusijo in Ukrajino.
Varnostni svet ZN se je seznanil tudi s humanitarnim položajem v Ukrajini, veleposlaniki držav članic pa so nato predstavili svoja bolj ali manj znana stališča. Ruski predstavnik je krivdo zvračal na Zahod in Ukrajino, predstavniki ZDA in drugih zahodnih držav pa so zahtevali, naj Rusija konča vojno. Tem pozivom se je pridružil tudi Žbogar.
Slovenski predstavnik je ob tem opozoril še na pomanjkanje napredka pri iskanju poti do miru, ponovil slovensko obsodbo ruske agresije in njeno kršenje ustanovne listine ZN, mednarodnega prava in človekovih pravic. Dejal je, da je potrebno kritizirati agresijo, vse dokler trpijo civilisti, Varnostni svet ZN pa mora stopiti v bran ustanovni listini.
"Ko gre za spoštovanje mednarodnega prava, ne sme biti prostora za dvojna merila. Kar velja za Ukrajino, velja za Gazo. Slovenija bo izpostavljala ta načela enakovredno in pri vseh oboroženih spopadih," je med drugim dejal Žbogar.
Obsodil je ruske napade na ukrajinsko civilno infrastrukturo, kakor tudi jedrsko. "Ne smemo izgubiti upanja za mir," je dejal in dodal, da Slovenija pozdravlja prizadevanja predsednika Ukrajine Volodimirja Zelenskega v okvirju mirovne formule za Ukrajino, pri čemer Slovenija aktivno sodeluje.
18.43 Madžarska naj bi nekoliko popustila pri nasprotovanju finančni pomoči Ukrajini
Države članice EU so danes dosegle delni dogovor o nadaljnji makrofinančni pomoči Ukrajini, ki pa ne vsebuje vrednosti novega instrumenta. O tem se morajo namreč dogovoriti voditelji članic v okviru revizije dolgoročnega proračuna unije (MFF). Ob tem se zdi, da Madžarska nekoliko popušča pri svojem nasprotovanju nadaljnji pomoči Ukrajini
Delni dogovor, ki bo osnova za pogajanja z Evropskim parlamentom, so na današnjem zasedanju v Bruslju z večinskim odločanjem potrdili stalni predstavniki držav članic pri EU. Proti je po neuradnih informacijah glasovala le Madžarska.
Pogajalsko izhodišče članic vsebuje zgolj sestavne dele posebnega finančnega instrumenta za pomoč Ukrajini v obdobju 2024-2027, so pojasnili na Svetu EU. Ni pa v njem skupne vrednosti instrumenta ter deležev nepovratnih sredstev in posojil.
Komisija je sicer v okviru revizije MFF predlagala finančno pomoč v višini 50 milijard evrov za štiriletno obdobje, od tega bi bilo 33 milijard posojil in 17 milijard nepovratnih sredstev.
O reviziji dolgoročnega proračuna, ki bi ga glede na zadnji predlog povečali za 64,6 milijarde evrov, so voditelji držav članic razpravljali na decembrskem vrhu v Bruslju. Vendar pa se jim takrat zaradi nasprotovanja madžarskega premierja Viktorja Orbana ni uspelo dogovoriti.
Orban je na vrhu ostro nasprotoval vključitvi instrumenta za Ukrajino v MFF, vendar pa je v zadnjem času očitno vendarle nekoliko popustil. Po neuradnih informacijah je Budimpešta podala svoj predlog, v skladu s katerim bi članice pomoč za Ukrajino v okviru MFF potrjevale vsako leto. To pa naj ne bi bilo sprejemljivo za vse druge članice.
Dogovor bodo skušali voditelji znova doseči na izrednem zasedanju 1. februarja.
14.32 Putin podelil državljanstvo obtoženemu vojnih zločinov v BiH
Ruski predsednik Vladimir Putin je v ponedeljek z ukazom podelil rusko državljanstvo bosanskemu Srbu Ratku Samcu, bivšemu častniku vojske Republike Srbske, ki je v Bosni in Hercegovini obtožen vojnih zločinov med vojno v letih 1992 in 1993. BiH je od Moskve leta 2016 že zahtevala njegovo izročitev, a je Moskva zahtevo zavrnila.
Preberite več:
13.30 Ekipa Navalnega pozvala k protestom ob obletnici njegove aretacije
Ekipa ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega je danes pozvala k protestom po vsem svetu ob tretji obletnici njegove aretacije 21. januarja. Medtem so Navalnega, ki je v zaporu na skrajnem severu Rusije, začasno premestili v samico, poročajo tuje tiskovne agencije.
Navalnega, enega najglasnejših kritikov ruskega predsednika Vladimirja Putina, so nedavno premestili v odročno zaporniško kolonijo znotraj arktičnega kroga, v torek pa je sporočil, da so ga za sedem dni premestili v samico. Sedeminštiridesetletnik se redno pritožuje nad tem, kako ga obravnavajo v zaporu, saj ga pogosto pošljejo v samico zaradi manjših nesporazumov, tokrat se na primer ni želel paznikom predstaviti v skladu s pravilnikom.
Skupno je Navalni v samici doslej preživel 273 dni, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Njegova ekipa poziva k protestom po vsem svetu. "Ne pustite, da Putin zmaga," je v torek na svojem kanalu na Telegramu pozval vodilni strateg njegove ekipe Leonid Volkov.
Demonstracije načrtujejo v tujini, saj so v Rusiji ostro zatrli vse disidente in njihove aktivnosti. Zgolj v Nemčiji je pričakovati shode v najmanj desetih mestih, med drugim v Berlinu, Frankfurtu in Münchnu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Navalni je bil avgusta lani spoznan za krivega ustanovitve in financiranja ekstremistične organizacije, kar zanika, in bil obsojen na dodatnih 19 let zapora v koloniji s posebnim režimom. Pred tem je bil 47-letni politik že obsojen na devet let zapora zaradi domnevne kršitve pogojnega izpusta, goljufije in nespoštovanja sodišča.
10.30 Zelenski na obisku baltskih držav
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je nepričakovano prispel na obisk v Vilno v Litvi, poroča Reuters. Zatem načrtuje tudi obisk Talina in Rige. Estonijo, Latvijo in Litvo je na družbenem omrežju X označil za "zanesljive prijatelje in načelne partnerje."
Zelenski bo po obisku Vilne odpotoval še v Talin in Rigo. Generalni direktor litovskih letališč Simonas Bartkus je na družbenem omrežju X delil sliko Zelenskega, ki se izkrca na letališču v Vilni.
Welcome to Vilnius Airport, President @ZelenskyyUa pic.twitter.com/kPd9kKqo4Q
— Simonas Bartkus (@simonasbartkus) January 10, 2024
Zelenski je potrdil, da se bo v Vilni pogovarjal s predsednikom in premierjem ter se srečal s politiki, mediji in ukrajinsko skupnostjo.
Na dnevnem redu pogovorov so varnost, integracija v Evropsko unijo in Nato, sodelovanje na področju elektronskega bojevanja in brezpilotnih letal ter nadaljnje usklajevanje evropske podpore, je še sporočil Zelenski.
Estonia, Latvia, and Lithuania are our reliable friends and principled partners.
— Volodymyr Zelenskyy / Володимир Зеленський (@ZelenskyyUa) January 10, 2024
Today, I arrived in Vilnius before going to Tallinn and Riga.
I will hold talks with the President, Prime Minister, Speaker of the Seimas, as well as meet with politicians, the media, and the…
