Sobota, 23. 11. 2024, 21.40
4 tedne, 1 dan
Nato in Ukrajina sklicala izredni sestanek. Poljski premier: To je prehod v odločilno fazo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,02
Scholz je večkrat zavrnil možnost dobave tega orožja Ukrajini, je pa ideji bolj naklonjen Friedrich Merz.
Nato in Ukrajina v torek načrtujeta izredni sestanek, potem ko je Rusija izvedla eksperimentalni napad s hiperzvočno balistično raketo orešnik na vojaški objekt v osrednjem ukrajinskem mestu Dnipro. Ta dogodek pomeni novo stopnjevanje vojne, ki po besedah poljskega premierja Donalda Tuska pomeni "prehod v odločilno stanje" in "zavzema zelo dramatične razsežnosti". Inštitut za vojne študije je medtem objavil nove karte, ki prikazujejo, kako velik del ozemlja v Kursku so izgubili Ukrajinci. Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je pozvala Nemčijo, naj v luči nedavne ruske eskalacije v Ukrajino pošlje rakete dolgega dosega Taurus.
20.30 Poziv Nemčiji: Ukrajini pošljite rakete dolgega dosega
17.00 Nato in Ukrajina sklicala izredni sestanek
15.40 Ukrajinci izgubili velik del ozemlja v Kursku
11.10 Zelenski po napadu z balistično raketo Putina obtožil novih vojnih zločinov
10.31 Rutte na srečanju s Trumpom o varnostnih izzivih Nata
20.30 Poziv Nemčiji: Ukrajini pošljite rakete dolgega dosega
Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je pozvala Nemčijo, naj v luči nedavne ruske eskalacije v Ukrajino pošlje rakete dolgega dosega Taurus, poroča Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ).
Taurus KEPD 350
"Drži, to je tudi stališče Evropskega parlamenta," je dejal Metsola v intervjuju za FAZ. "Ta zahteva ima široko podporo. Videli bomo, ali bo po nemških zveznih volitvah prišlo do ustrezne spremembe dogodkov.
Pozivi Nemčiji, naj Ukrajini dobavi rakete Taurus, so spet aktualni, potem ko so ZDA v začetku novembra Ukrajini dovolile uporabo raket dolgega dosega ATACMS proti ciljem v Rusiji.
Tiskovni predstavnik nemške vlade je za AFP povedal, da je kancler Olaf Scholz po odločitvah ZDA "jasno izrazil svoje stališče" o tem vprašanju in da ga "ne bo več spreminjal". Scholz je večkrat zavrnil možnost dobave tega orožja Ukrajini in izrazil zaskrbljenost, da bi Nemčijo lahko potegnili v vojno z Rusijo.
Volodimir Zelenski in Olaf Scholz, 16.2.2024
Nemčija naj bi konec februarja izvedla zvezne volitve, medtem pa je desnosredinski kanclerski kandidat CDU/CSU Friedrich Merz namignil na svojo odprtost za dobavo raket Taurus pod določenimi pogoji.
17.00 Nato in Ukrajina sklicala izredni sestanek
Ruski predsednik Vladimir Putin je v petkovem televizijskem nagovoru dejal, da je bil raketni napad odgovor na uporabo raket dolgega dosega v Ukrajini, ki so jih zagotovile ZDA in Velika Britanija.
Zatrdil je še, da "nihče na svetu nima takšnega orožja" in da zahodni protiletalski sistemi nove rakete ne bodo mogli ustaviti. Dodal je, da se bodo testiranja raket nadaljevala, "tudi v bojnih razmerah, odvisno od situacije in narave varnostnih groženj Rusiji". Poudaril je še, da je "zaloga takih sistemov na voljo in pripravljena za uporabo".
Češki zunanji minister Jan Lipavsky je na tiskovni konferenci v Kijevu četrtkov raketni napad opisal kot "raven stopnjevanja in poskus ruskega diktatorja, da ustrahuje prebivalstvo Ukrajine in Evrope". Lipavsky je tudi izrazil podporo dobavi potrebnih protiletalskih sistemov za zaščito ukrajinskih civilistov pred ruskimi "gnusnimi napadi" in poudaril, da Češka ne bo omejila uporabe svojega orožja in opreme, ki jo dobavi Ukrajini.
Na drugi strani je madžarski premier Viktor Orban namignil, da je uporaba orožja, ki so ga dobavile ZDA, verjetno vključevala neposredno vpletenost ZDA. "Obstaja močna domneva, da teh izstrelkov ni mogoče voditi brez pomoči ameriškega osebja," je dejal na državnem radiu. Orban, ki je v EU znan kot najbližji zaveznik Rusije, je prav tako posvaril pred podcenjevanjem ruskih odzivov in izpostavil nedavne spremembe v doktrini ruske jedrske uporabe kot nekaj, česar ne bi smeli zavreči kot blefiranje.
15.40 Ukrajinci izgubili velik del ozemlja v Kursku
Inštitut za vojne študije je objavil nove karte, ki prikazujejo, kako velik del ozemlja v Kursku so izgubili Ukrajinci.
Russian forces recently advanced west of Svatove, south of Chasiv Yar, south of Toretsk, northeast of Vuhledar, and northeast of Velyka Novosilka.
— Institute for the Study of War (@TheStudyofWar) November 23, 2024
Russian forces continued assaults in the main Ukrainian salient in Kursk Oblast on November 21 and 22 but did not make confirmed… https://t.co/MVDneEt3F1 pic.twitter.com/N7vGAkKArf
11.10 Zelenski po napadu z balistično raketo Putina obtožil novih vojnih zločinov
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je bil v petek znova kritičen do ruskega napada z balistično raketo in je ruskega predsednika Vladimirja Putina obtožil novih vojnih zločinov. Pozval je k odločnemu odzivu mednarodne skupnosti proti ruski agresiji in krepitvi ukrajinske zračne obrambe, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Zelenski je v videonagovoru poudaril, da "ko nekdo začne izkoriščati druge države ne le za teror, ampak tudi za to, da s terorjem preizkuša svoje nove rakete, je to vsekakor mednarodni zločin". Prepričan je, da se Rusija s svojim ravnanjem norčuje iz stališč Kitajske in držav globalnega juga, ki pozivajo k zmernosti.
Znova je pozval k odločnemu odzivu mednarodne skupnosti proti ruski agresiji in krepitvi ukrajinske zračne obrambe.
Ukrajina je namreč skoraj vsakodnevno tarča ruskih napadov, v četrtek pa jo je Moskva napadla tudi z balistično raketo srednjega dosega nove generacije, poimenovano orešnik. V Kremlju so omenjeni napad označili kot posledico nepremišljenih odločitev zahodnih zaveznic Kijeva, ki so Ukrajini dovolile uporabo raket dolgega dosega za napade na rusko ozemlje.
Zelenski mednarodno skupnost pozval k resnemu odzivu
Zelenski je bil do napada kritičen in je mednarodno skupnost pozval k resnemu odzivu, da bi Putin "občutil dejanske posledice svojih dejanj". Po poročanju tiskovne agencije Interfax-Ukrajina si Kijev zdaj prizadeva posodobiti sisteme zračne obrambe patriot oziroma pridobiti ameriške sisteme THAAD, navaja BBC.
Na vzhodu Ukrajine medtem še naprej potekajo intenzivni spopadi med ruskimi in ukrajinskimi silami. Ukrajinski generalštab je namreč v zadnjem dnevu zabeležil kar 194 spopadov. "Sovražnik izkorišča svojo človeško in materialno premoč ter nenehno napada naše položaje," piše v današnjem poročilu generalštaba.
Severnokorejski vojaki kmalu v boj
V ruski regiji Kursk, kamor so ukrajinske sile vdrle v začetku avgusta, pa bi se kmalu v boj proti Ukrajini lahko vključili tudi severnokorejski vojaki, je danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal ameriški obrambni minister Lloyd Austin.
Kot je ocenil, naj bi se približno deset tisoč severnokorejskih vojakov že nahajalo v Kursku. "Glede na to, kako so bili usposobljeni in kako so bili vključeni v ruske formacije, popolnoma pričakujem, da bodo kmalu sodelovali v boju," je dejal.
Dodal je še, da za zdaj ni zasledil "pomembnih poročil o severnokorejskih enotah, ki bi bile aktivno vključene v boj".
10.31 Rutte na srečanju s Trumpom o varnostnih izzivih Nata
Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte se je v petek v Palm Beachu na Floridi srečal z novoizvoljenim predsednikom ZDA Donaldom Trumpom. Razpravljala sta predvsem o globalnih varnostnih izzivih, s katerimi se sooča zavezništvo, je danes pojasnila tiskovna predstavnica Nata.
Rutte je že kmalu po vnovični zmagi Trumpa na volitvah 5. novembra dejal, da se želi sestati z njim in razpravljati o varnostnih izzivih Nata, zlasti krepitvi odnosov med Rusijo in Severno Korejo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Čedalje bolj opažamo, da Severna Koreja, Iran, Kitajska in seveda Rusija sodelujejo, delajo skupaj proti Ukrajini," je Rutte dejal na nedavnem srečanju Evropske politične skupnosti v Budimpešti. Prepričan je, da vse večje sodelovanje med Moskvo in Pjongjangom ogroža tako ZDA kot Evropo.
Več v članku na tej povezavi:
Trump je bil namreč že v svojem prvem mandatu kritičen do Nata in se je redno pritoževal, da druge članice namenjajo premalo denarja za obrambo. Med volilno kampanjo je kritiziral tudi pomoč ZDA Kijevu in večkrat izjavil, da bi v primeru izvolitve lahko končal vojno v Ukrajini v 24 urah, čeprav ni nikoli pojasnil, kako.
Tako v Evropi kot Ukrajini se bojijo, da bi Trump lahko silil Ukrajino v pogajanja z Rusijo pod pogoji, ugodnimi za Moskvo. Vprašanje vzdržnosti zahodne podpore Ukrajini je sedaj za Kijev še toliko bolj pereče, Ukrajina pa si po zmagi Trumpa prizadeva okrepiti pritisk na zaveznike za večjo podporo v boju proti ruski agresiji.
