Četrtek, 21. 11. 2024, 22.44
3 ure, 40 minut
Je to začetek velike vojne med Natom in Rusijo? To je za zdaj znano.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,06
Ruski predsednik Vladimir Putin pogosto rožlja z jedrskim orožjem, a se je do zdaj izogibal neposrednemu spopadu z Natom. Kako bo v prihodnje?
Si Rusija želi neposrednega vojaškega spopada z Natom? Kot pravi Jelena Juvan s katedre za obramboslovje fakultete za družbene vede (FDV), se je Rusija do zdaj temu izogibala, vendar je težko oceniti, kaj se bo dogajalo v prihodnje. Ob tem poudarja, da dogodki in odločitve preteklih dni kažejo, da tudi vodilni evropski politiki prej kot o miru razmišljajo o nadaljevanju te vojne.
Vojna v Ukrajini traja že več kot tisoč dni in vsaj na prvi pogled ni videti, da se bo kmalu končala. V zadnjih dneh je precej prahu dvignila odločitev ZDA in pozneje Velike Britanije, da dovolijo Ukrajini uporabo raket dolgega dosega za napade na cilje v Rusiji.
Simbolni pomen ameriške odločitve
Glede uporabe ameriških in britanskih raket dolgega dosega na cilje na ozemlju Rusije je Jelena Juvan za Siol.net povedala, da gre pri tej odločitvi v prvi vrsti za simbolni pomen. Zahod (ZDA in Velika Britanija) je s tem dovolil uporabo tega orožja tudi za ofenzivne namene.
To je tudi prehod vojne, ki je bila do zdaj izključno obrambne narave (z izjemo zadnje ukrajinske ofenzive na Kursk), v novo, napadalno fazo.
Ugibanja, koliko raket ATACMS ima Ukrajina
Jelena Juvan pojasnjuje, da je usodnost oziroma pomen odločitve glede raket dolgega dosega odvisen od števila ATACMS, ki jih ima na voljo Ukrajina. Glede števila je veliko ugibanj. Rakete ATACMS je Ukrajina do zdaj dobila v dveh pošiljkah.
Jelena Juvan je prepričana, da je zaostritev konflikta v Ukrajini še vedno zelo mogoča, saj imamo dve strani, ki nista pripravljeni na nobena pogajanja in ne odstopata od svojih ciljev, odsotnost diplomatskih prizadevanj za konec te vojne pa je popolna.
Verjetno je prejela manj kot ducat starejših ATACMS v prvi pošiljki leta 2023. V paketu pomoči, ki je vreden tristo milijonov dolarjev (285 milijonov evrov) in je bil prvič objavljen februarja 2024, pa je Ukrajina po navedbah ameriških uradnikov dobila precejšnje število različic raket daljšega dosega.
"Starejše različice imajo doseg do 106 kilometrov, novejše pa do tristo kilometrov. Pri tem je tudi vprašanje, koliko teh raket je Ukrajina že porabila za napade na cilje na ukrajinskem ozemlju. Z omejenim številom raket torej Ukrajina ne more spremeniti poteka te vojne," pravi Jelena Juvan.
Lahko pride do povračilnih napadov Rusije na Nato?
Bi lahko zaradi ameriške in britanske odločitve glede raket dolgega dosega prišlo do kakšne večje zaostritve konflikta? Na primer do povračilnih napadov Rusije na ozemlje Nata?
Jelena Juvan je prepričana, da je zaostritev tega konflikta še vedno zelo mogoča, ker imamo dve strani, ki nista pripravljeni na nobena pogajanja in ne odstopata od svojih ciljev, odsotnost diplomatskih prizadevanj za konec te vojne pa je popolna.
Odhajajoči predsednik ZDA Joe Biden je pred dnevi dal Ukrajini zeleno luč za uporabo ameriških raket dolgega dosega za napade na cilje v Rusiji (v prvi vrsti naj bi šlo za cilje v regiji Kursk, kjer ruski vojski pomagajo tudi severnokorejski vojaki). Zdaj se veliko ugiba o morebitnih ruskih povračilnih ukrepih. Pomenljivo je, da je po ameriški zeleni luči prišlo do za zdaj še nepojasnjenega pretrganja podmorskih telekomunikacijskih kablov med Finsko in Nemčijo ter Švedsko in Litvo. Je v ozadju Rusija?
"Dejstvo je, da je bila Rusija pred začetkom vojne svetovna vojaška velesila in še vedno je. Tu gre predvsem za odločitev Rusije, koliko sploh želi eskalacije tega konflikta tudi na ozemlja članic Nata in ali si sploh želi neposrednega vojaškega spopada z zvezo Nato. Do zdaj se je temu izogibala, vendar je težko oceniti, kaj se bo dogajalo v prihodnje."
Strah pred izbruhom velike vojne
Na Švedskem in Norveškem prebivalstvo že opozarjajo na morebitne izredne razmere oziroma vojno. Prebivalcem med drugim svetujejo, naj si pripravijo dovolj zalog hrane. Zaradi zadnje zaostritve tudi pogosteje slišimo opozorila o izbruhu tretje svetovne vojne. Je ta strah upravičen?
Jelena Juvan meni, da je prej kot o strahu treba govoriti o zaskrbljenosti glede varnostnih razmer na evropski celini. Dogodki in odločitve preteklih dni po njenih besedah kažejo, da tudi vodilni evropski politiki prej kot o miru razmišljajo o nadaljevanju te vojne.
