Petek, 25. 10. 2019, 13.20
4 leta, 6 mesecev
Združeni narodi napovedali preiskavo kršitev človekovih pravic v Čilu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,05
V nasilnih protestih v Čilu je do zdaj umrlo najmanj 19 ljudi.
Visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice Michelle Bachelet je napovedala preiskavo kršitev človekovih pravic v Čilu, kjer po tednu nasilnih protestov, ki so zahtevali 19 življenj, danes drugi dan poteka splošna stavka.
"Ob spremljanju krize sem se odločila, da bom v Čile poslala komisijo, ki bo proučila obtožbe o kršitvah človekovih pravic," je na družbenem omrežju Twitter napovedala nekdanja čilska predsednica Michelle Bachelet. Od začetka protestov, ki so pred več kot tednom dni izbruhnili zaradi povišanja cen vozovnic javnega prevoza, nato pa so se ob nezadovoljstvu zaradi velike družbene neenakosti sprevrgli v nasilje, je v Čilu umrlo 19 ljudi, med njimi tudi štiriletni otrok.
Najhujši izgredi po ponovni vzpostavitvi demokracije
Izgredi, ki so izbruhnili prejšnji petek, spremljajo pa jih spopadi protestnikov s policisti ter ropanje in požiganje trgovin, lokalov, avtobusov in avtomobilov, so najhujši v Čilu po ponovni vzpostavitvi demokracije po desničarski diktaturi generala Augusta Pinocheta, ki je državi vladal od leta 1973 do leta 1990.
Izgredi so izbruhnili prejšnji petek, spremljajo pa jih spopadi protestnikov s policisti ter ropanje in požiganje trgovin, lokalov, avtobusov in avtomobilov.
Čilski predsednik Sebastian Pinera je poskušal ublažiti napetosti z objavo načrta za odpravo nepriljubljenega izrednega stanja in nočne policijske ure, ki traja šest dni. "Pripravljamo načrt za normalizacijo življenja v naši državi in za ukinitev policijske ure ter upamo, da bomo odpravili izredno stanje," je dejala Pinera.
Policisti in vojaki naj bi bili odgovorni za pet smrtnih žrtev
Ob razglasitvi izrednega stanja so oblasti na ulice poslale približno 20 tisoč policistov in vojakov, ki so proti protestnikom uporabili solzivec in vodne topove. Tuji mediji poročajo, da so policisti in vojaki odgovorni tudi za pet smrti, poročali pa so tudi o mučenju in zlorabah protestnikov s strani varnostnih sil.
Čile ima z dvajset tisoč dolarji enega najvišjih BDP-jev na prebivalca v Latinski Ameriki. Letos bo gospodarska rast predvidoma 2,5-odstotna, inflacija pa dveodstotna. Državljani so kljub temu nezadovoljni zaradi gospodarske politike vlade, ki je tako rekoč privatizirala vse zdravstvo in izobraževanje, zniževanje pokojnin in naraščajoči stroški osnovnih storitev pa še poglabljajo družbeno neenakost.
