Sreda, 23. 10. 2019, 10.56
4 leta, 6 mesecev
Dražje vozovnice in bogatenje elit pognalo na ulice ljudi v Čilu #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,20
12
Čile v zadnjih dneh pretresajo številni protesti in izgredi. Rastoča neenakost in neoliberalni ukrepi konservativne vlade so ljudi pognali na ulice. "Čeprav so se dohodki vseh zviševali, so se dohodki elit povečevali veliko bolj in to je ljudi motilo," pojasnjuje predavatelj na Fakulteti za družbene vede Bogomil Ferfila.
Zaradi nezadovoljstva z liberalno gospodarsko politiko in družbeno razslojenostjo so v Čilu v zadnjih dneh izbruhnili množični protesti. Povod za proteste, ki so se sprevrgli v množične izgrede, v katerih je bilo do zdaj ubitih 18 ljudi, je bilo triodstotno povišanje cen vozovnic javnega prometa. Gre za najhujše nemire od časa diktatorja Augusta Pinocheta pred tridesetimi leti.
Vlada privatizirala zdravstvo in izobraževanje
Čile se sicer ponaša z enim najvišjih BDP na prebivalca v Latinski Ameriki (okoli 20 tisoč dolarjev), a državljani so prepričani, da gospodarskega ugodja niso deležni vsi in ne v zadostni meri. Konservativna vlada predsednika Sebastiana Pinera je namreč privatizirala vse zdravstvo in izobraževanje.
Uvedli so policijsko uro, na ulice pa poslali vojsko
Minuli petek je vlada razglasila izredne razmere in uvedla policijsko uro, na ulice pa so poklicali vojsko, prvič po uničujočem potresu leta 2010. Med protestniki so se pojavile tudi tolpe, ki uničujejo po mestih, zlasti po prestolnici. Domačini, ki se bojijo za svoje imetje in želijo še naprej mirne proteste, so oblekli rumene jopiče in oblikovali posebne ulične patrulje, ki varujejo bencinske servise, svoje trgovine, lekarne ...
Predsednik je sicer po več dneh protestov napovedal paket socialnih reform, povišanje minimalnih plač in pokojnin, nižje cene zdravil in višje davke za najbogatejše. Prav tako je že v minulih dneh preklical podražitev vozovnic za javni promet in zvišanje cen električne energije.
Zvišanje cen vozovnic prizadelo veliko ljudi
"Čeprav so se dohodki vseh zviševali, so se dohodki elit povečevali veliko bolj in to je ljudi motilo," o razlogih za proteste v Čilu pojasnjuje Bogomil Ferfila, predavatelj na FDV.
Protesti v Čilu so presenetili tudi Bogomila Ferfilo, politologa in predavatelja na ljubljanski Fakulteti za družbene vede (FDV).
Kot pravi, pa je treba na proteste gledati z različnih zornih kotov. Podjetje, ki upravlja javni promet, je bilo državno in v preteklosti je bilo že kar nekaj nemirov glede cen vozovnic, ki so načeloma nizke.
"Ljudje, ki veliko uporabljajo metro, imajo zelo nizke plače. Na eni strani so študentje, ki plač nimajo, na drugi strani pa številni sloji, ki se s podeželja vozijo v Santiago na delo in imajo tudi malo denarja. Tudi takšno zvišanje, kot je bilo, je prizadelo te, ki se veliko vozijo," pojasnjuje.
Neoliberalna oblika vladanja
Po drugi strani, tako Ferfila, je trenutna desničarska vlada predsednika, ki je multimilijonar, v skladu s svojim neoliberalnim pristopom ukinila večino subvencij podjetju za javni prevoz in zato je bilo to prisiljeno zvišati ceno vozovnic. Predsednik tam deluje v skladu z neoliberalnim konceptom - plačaj za tisto, kar dobiš.
Če pretepaš mlade, se zgodi ulica
Naš sogovornik opozarja tudi na nerodnost oblasti. Študentje so se namreč po zvišanju začeli izogibati plačilu javnega prevoza, oblast pa je nadnje poslala policijo, ki jih je začela pretepati. "Ko začneš izvajati nasilje nad mladimi, to povzroči nasprotni učinek, da se nasilje še bolj razširi," pravi.
Zanemarili so rastočo neenakost med ljudmi
Dodaja, da je bila to le ena od iskric, ki je povzročila proteste. "Čile je zelo uspešna gospodarska država, gospodarstvo je šlo navzgor. Vendar, kar je posledica tega neoliberalnega pristopa, niso dovolj pozornosti posvetili rastoči neenakosti med ljudmi. Čeprav so se dohodki vseh zviševali, so se dohodki elit povečevali veliko bolj in to je ljudi motilo," pojasnjuje. To pa se je nato pokazalo med mladimi, ki so bolj občutljivi za te družbene neenakosti.
Ferfila dodaja, da imamo v Sloveniji in v zahodni Evropi mehanizme, ki zagotavljajo večjo enakost (zdravstvo, šolstvo), Južna Amerika pa tega ne pozna v tej meri. Ideje, ki so zdaj vzniknile in prevladale med protestniki, so ideje levih strank, pravi. Prepričan pa je, da se bodo protesti prej ali slej polegli in zadeve umirile. "Gre za okolje, ki ni revolucionarno in ni možnosti za neke vrste arabsko pomlad v Južni Ameriki," dodaja.
12