Sreda, 28. 2. 2024, 7.51
8 mesecev, 3 tedne
145. dan vojne v Izraelu
Hamas prevzel odgovornost za raketiranje Izraela
Oboroženo krilo palestinskega islamističnega gibanja Hamas, Brigade Izadina al Kasama, je prevzelo odgovornost za izstrelitve raket proti ciljem na severu Izraela iz južnega Libanona. Kot je gibanje sporočilo na omrežju Telegram, je šlo za odgovor na izraelske poboje civilistov v Gazi in umore voditeljev Hamasa in Hezbolaha v Libanonu.
17.29 Palestinski zunanji minister proti sodelovanju Hamasa v tehnokratski vladi
15.02 Hamas prevzel odgovornost za raketiranje Izraela iz južnega Libanona
14.40 Novinarji pozivajo k neoviranemu dostopu do Gaze
13.51 V izraelskih operacijah v Han Junisu in Gazi več mrtvih
8.53 Muzej na Zahodnem bregu solidarnostno razstavlja dela iz Gaze
7.55 Združeni narodi svarijo pred pretečo lakoto v Gazi
7.35 Slovenija v Varnostnem svetu ZN vztraja pri prekinitvi ognja v Gazi
17.29 Palestinski zunanji minister proti sodelovanju Hamasa v tehnokratski vladi
Palestinski zunanji minister Rijad al Maliki za zdaj izključuje sodelovanje islamističnega gibanja Hamas v nacionalni vladi na palestinskih ozemljih. Kot je dejal danes v Ženevi, Hamas razume potrebo po vzpostavitvi tehnokratske vlade v vmesnem obdobju, v kateri pa njegovi predstavniki ne bi sodelovali.
"Zdaj ni čas za nacionalno koalicijsko vlado," je zatrdil Maliki ob robu zasedanja Sveta ZN za človekove pravice v Ženevi. Kot je pojasnil, še "ni prišel čas za vlado, v kateri bi bil Hamas, saj jo bodo v tem primeru bojkotirale številne države, kot se je to že zgodilo". "Nočemo biti v takem položaju. Želimo biti sprejeti in v celoti sodelovati z mednarodno skupnostjo," je pojasnil palestinski premier.
Maliki je izrazil prepričanje, da Hamas, ki je od oktobra lani v vojni z Izraelom, podpira zamisel o oblikovanju tehnokratske vlade, ki bi prevzela odgovornost v tem za Palestince težkem obdobju. Po njegovem je zdaj prednostna naloga rešiti palestinska življenja in končati vojno. Šele ko se bo to zgodilo, se lahko razmišlja o volitvah in o vladi, ki bo vladala Palestincem, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Nova vlada bi morala prevzeti polno odgovornost tako za zasedeni Zahodni breg kot za območje Gaze, je še menil Maliki, ki je prepričan v rešitev dveh držav, saj Izrael Palestincem nikoli ne bo zagotovil enakih pravic v skupni državi.
Palestinski premier Mohamed Štajeh je v ponedeljek predsedniku Mahmudu Abasu podal svoj odstop in odstop celotne vlade, ki upravlja dele zasedenega Zahodnega brega. Svojo odločitev je pojasnil s potrebo po spremembi po koncu vojne med Izraelom in Hamasom v Gazi. Abas je odstop premierja in vlade sprejel, pri tem pa naročil, naj nadaljuje delo, dokler ne bo oblikovana nova vlada.
Palestinsko vodstvo je od leta 2007 razdeljeno na Palestinsko upravo, ki vlada na Zahodnem bregu, in gibanje Hamas, ki nadzoruje območje Gaze.
15.02 Hamas prevzel odgovornost za raketiranje Izraela iz južnega Libanona
Oboroženo krilo palestinskega islamističnega gibanja Hamas, Brigade Izadina al Kasama, je prevzelo odgovornost za izstrelitve raket proti ciljem na severu Izraela iz južnega Libanona. Kot je gibanje sporočilo na omrežju Telegram, je šlo za odgovor na izraelske poboje civilistov v Gazi ter umore voditeljev Hamasa in Hezbolaha v Libanonu.
"Brigade Izadina al Kasama so iz južnega Libanona bombardirale sedež 769. vzhodne brigade," je gibanje Hamas sporočilo v izjavi na Telegramu. Pojasnilo je, da so bili napadi s 40 raketami grad odgovor na izraelske poboje civilistov v Gazi ter umore voditeljev Hamasa in njihovih zaveznikov, borcev libanonskega šiitskega islamističnega gibanja Hezbolah v Libanonu.
Izraelska vojska pa je v odzivu sporočila, da so identificirali približno deset izstrelkov, ki so iz Libanona prileteli proti ciljem v severnem Izraelu. Po njenih navedbah so se sirene za zračni napad oglasile na območju Kirjat Šmona, kjer so izstrelki povzročili materialno škodo, medtem ko mrtvih in ranjenih ni bilo.
Izraelska zračna obramba je "več izstrelkov" prestregla. V odziv je vojska obstreljevala cilje v južnem Libanonu, od koder so Hamasove rakete priletele, z letali pa je napadla skladišče orožja Hezbolaha in vojaške objekte na območjih Ramjeh in Beit Lif na skrajnem jugu Libanona, poročajo tuje tiskovne agencije.
Od napada Hamasa na Izrael 7. oktobra so se razmere močno zaostrile tudi na izraelsko-libanonski meji, kjer skorajda vsakodnevno prihaja do izmenjave ognja med izraelskimi silami in Hezbolahom. V Izraelu je bilo doslej po podatkih vojske v napadih libanonskega gibanja ubitih deset vojakov in šest civilistov.
Na drugi strani je v izraelskih napadih življenje doslej izgubilo najmanj 278 ljudi, večinoma borcev Hezbolaha, pa tudi najmanj 44 civilistov. Poleg tega je Izrael v napadu z brezpilotnim letalnikom v predmestju Bejruta v začetku januarja ubil namestnika vodje Hamasa Saleha al Arurija, kmalu zatem pa je na jugu likvidiral še višjega vojaškega poveljnika Hezbolaha Visama al Tavila.
14.40 Novinarji pozivajo k neoviranemu dostopu do Gaze
Več kot 50 novinarjev, ki delajo za britanske in ameriške televizijske postaje, med drugim za BBC in CNN, je v odprtem pismu izraelsko in egiptovsko vlado pozvalo k prostemu in neoviranemu dostopu do Gaze za tuje medije. Pozvali so tudi k boljši zaščiti novinarjev na območju palestinske enklave, vsebino pisma povzemajo britanski mediji.
"Pozivamo vladi Izraela in Egipta, naj omogočita prost in neoviran dostop do Gaze vsem tujim medijem," so zapisali v objavljenem pismu dopisniki in voditelji glavnih televizijskih postaj v Združenem kraljestvu, ki delajo za Sky News, BBC, ITV, Channel 4, CNN, ABC, NBC in CBS. Pismo je podpisalo 55 novinarjev, med njimi tudi znana imena, kot so Alex Crawford iz Sky News, Jeremy Bowen iz BBC in Christiane Amanpour iz CNN.
"Po skoraj petih mesecih vojne v Gazi je tujim novinarjem še vedno onemogočen dostop do območja, razen redkih obiskov v spremstvu izraelske vojske," so opozorili. Izrael so ob tem pozvali, naj mednarodnim novinarjem dovoli delo v Gazi, egiptovske oblasti pa, da naj jim dovolijo dostop do prehoda Rafa med Egiptom in Gazo. Kot so še opozorili, je "svetovno zanimanje za dogodke v Gazi veliko in za zdaj poročajo le novinarji, ki so že bili tam". Pri tem so tudi pozvali k boljši zaščiti novinarjev, ki že poročajo iz palestinske enklave.
Po podatkih Odbora za zaščito novinarjev je bilo od 7. oktobra, ko je izbruhnila vojna med Izraelom in palestinskim islamističnim gibanjem Hamas po napadu njegovih pripadnikov na izraelsko ozemlje, na območju Gaze ubitih najmanj 85 novinarjev in medijskih delavcev.
13.51 V izraelskih operacijah v Han Junisu in Gazi več mrtvih
Med operacijami izraelskih sil v mestih Han Junis in Gaza je bilo ubitih več pripadnikov palestinskih oboroženih skupin, je danes sporočila izraelska vojska. Medtem je ministrstvo za zdravje v Gazi sporočilo, da se je število smrtnih žrtev izraelske ofenzive v enklavi približalo 30 tisoč, poročajo tuje tiskovne agencije.
Po navedbah vojske so pet teroristov v Han Junisu ubili z raketo, izstreljeno na vozilo, v katerem so bili oboroženi palestinski borci. Poleg tega je vojska iz zraka napadla vojaška kompleksa v mestu in po lastnih besedah ubila tiste, ki so se tam zadrževali. Več borcev naj bi pokončali tudi izraelski ostrostrelci.
Vojaške operacije so izraelske sile nadaljevale tudi v Gazi, in sicer v soseski Zejtun. "Vojaki so ubili več teroristov in na območju našli orožje," je sporočila vojska ter dodala, da je napadla tudi osem drugih lokacij v enklavi, od koder so bile po njenih navedbah proti Izraelu izstreljene rakete.
O topniškem obstreljevanju v soseski Zejtun je poročala tudi katarska televizija Al Jazeera, ki je navedla, da so bili v mestu ubiti najmanj trije Palestinci, medtem ko so čakali na dostavo hrane, ki je v oblegani palestinski enklavi drastično primanjkuje.
Palestinska tiskovna agencija Wafa je poročala, da so bili v soseski Šejk v mestu prav tako ubiti trije Palestinci, šest pa jih je bilo ranjenih. Iz ruševin v okolici bolnišnice Naser v Han Junisu naj bi medtem po umiku izraelskih sil izvlekli 18 trupel, še poroča Al Jazeera.
Po zadnjih podatkih ministrstva za zdravje v Gazi se je število ubitih Palestincev približalo 30 tisoč in trenutno znaša 29.954, še 70.325 pa je ranjenih.
8.53 Muzej na Zahodnem bregu solidarnostno razstavlja dela iz Gaze
Muzej na zasedenem Zahodnem bregu se je odločil na ogled postaviti dela palestinskih umetnikov iz Gaze. Razstava je opisana kot umetniška demonstracija v znak solidarnosti s palestinskim ozemljem, ki ga je vojna močno prizadela, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"To ni razstava," piše na znaku, ki stoji pri vhodu v Palestinski muzej v mestu Birzeit, samo nekaj kilometrov severno od Ramale, in tako obiskovalce že takoj opozori na politično noto razstave. Vodstvo muzeja se je odločilo za svež prikaz sodobnih in starejših umetniških del iz Gaze ter druge kulturne dediščine, kot so tradicionalne noše in nakit ter arheološki artefakti, je povedal Ehab Besaiso, član muzejskega odbora in nekdanji palestinski minister za kulturo.
Muzej je prejel dela več sto umetnikov iz Gaze, ki so jih hranili izobraževalne in kulturne ustanove na Zahodnem bregu ter posamezniki. Razstava ni le gesta solidarnosti, temveč tudi poskus ohranitve palestinske dediščine s tamkajšnjega ozemlja, ki ji zaradi vojne grozi izbris, je Besaiso povedal za AFP. Palestinsko ministrstvo za kulturo v januarskem poročilu trdi, da je bilo od začetka vojne 24 kulturnih ustanov v Gazi popolnoma ali vsaj delno uničenih.
Muzejska postavitev je po mnenju Besaisa popotovanje skozi palestinsko umetnost iz Gaze, predvsem v luči več deset umetnikov, pisateljev, pesnikov in novinarjev, ki so umrli v vojni. "To popotovanje potrjuje enotnost palestinskega naroda, ki jo izraelska zasedba poskuša uničiti," je še dodal. Pred vhodom na razstavo, ki so jo odprli sredi februarja, so se poimensko poklonili 115 umetnikom, vključno s tistimi, ki so v "genocidni vojni" umrli.
V glavni razstavni dvorani je kup ruševin, ki ponazarjajo uničenje, ki je doletelo Gazo, obiskovalce pa spremlja nenehno brenčanje, ki spominja na izraelske brezpilotne letalnike, ki ves čas preletavajo Gazo. Del postavitve je tudi posnetek reševalcev s tamkajšnjega ozemlja, ki prevažajo ranjence. Eden od napisov na slikah pravi: "Kako izgubiti več kot 7000 ljudi? Nanje odvrzite bombo za bombo, nato pa preprečite, da bi jih rešili izpod ruševin." Ali pa: "Kako izgubiti dva milijona in pol prebivalcev? Odrežete jih od komunikacijskih tokov, elektrike, vode in življenja."
Vojna v Gazi se je začela po Hamasovem napadu na jug Izraela 7. oktobra lani, v katerem je življenje izgubilo približno 1160 ljudi, večinoma civilistov, poroča AFP. V izraelskih napadih, ki so sledili, je do zdaj umrlo vsaj 29.780 ljudi, predvsem žensk in otrok, kažejo številke ministrstva za zdravje v Gazi.
7.55 Združeni narodi svarijo pred pretečo lakoto v Gazi
Več kot pol milijona prebivalcev Gaze je le korak oddaljenih od lakote, je v torek opozoril vodja Urada ZN za usklajevanje humanitarnih zadev (Ocha) Ramesh Rajasingham. Kot je dejal, vsak šesti otrok v enklavi, mlajši od dveh let, trpi zaradi akutne podhranjenosti, skoraj celotno prebivalstvo pa se zanaša na nezadostne količine humanitarne pomoči.
"Vsaj 576 tisoč ljudi v Gazi, kar je četrtina prebivalstva, je le korak od lakote," je na zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov povedal Rajasingham in poudaril, da se skoraj vso prebivalstvo Gaze zanaša na nezadostne količine humanitarne pomoči, ki jo dobavijo v enklavo.
Po njegovih besedah vsak šesti otrok, mlajši od dveh let, trpi zaradi akutne podhranjenosti. "V Gazi je stopnja podhranjenosti otrok najhujša na svetu," mu je pritrdil namestnik vodje Svetovnega programa za hrano (WFP) Carl Skau.
Posvaril je, da ljudem na severu območja preti neizbežna lakota, medtem ko na jug enklave prispe nekaj pomoči, vendar je dobava neredna, količine pa nezadostne. V torek so nekaj pomoči v morje ob obali Gaze odvrgla letala iz Jordanije, Francije, Katarja, Egipta in Združenih arabskih emiratov, poročajo tuje tiskovne agencije.
Tiskovni predstavnik Ocha Jens Laerke je medtem v torek izraelsko vojsko obtožil, da konvojem s humanitarno pomočjo sistematično onemogoča dostop do ljudi v Gazi. Ob tem je zatrdil, da sta evakuacija ranjenih in dobava humanitarne pomoči na severu palestinske enklave postali skoraj nemogoči.
7.35 Slovenija v Varnostnem svetu ZN vztraja pri prekinitvi ognja v Gazi
Pred zasedanjem, ki so ga sklicale Slovenija, Gvajana, Švica in Alžirija, so veleposlaniki teh držav novinarjem opisali položaj, pri čemer je Žbogar dejal, da razpravljajo o ameriškem osnutku resolucije, ki za večinsko podporo v Varnostnem svetu še ni na točki, kjer bi moral biti.
"Vsi se strinjamo, da je potrebna prekinitev ognja. Ameriški predlog še ni tam, da bi lahko dobil dovolj glasov za potrditev, ampak delamo naprej, da ustavimo pobijanje civilistov v Gazi," je dejal Žbogar in dodal, da je bila pred vojno polovica prebivalcev Gaze odvisna od humanitarne pomoči, zdaj pa so vsi, piše STA.
Diplomatski viri pravijo, da se bo delo na ameriškem predlogu resolucije nadaljevalo z upanjem, da bo do začetka muslimanskega svetega meseca ramazana 10. marca dosežen dogovor o premirju in izpustitvi talcev, ki so jih pripadniki palestinskega gibanja Hamas zajeli med napadom na Izrael 7. oktobra lani. Varnostni svet ZN bi potem tak dogovor potrdil z resolucijo.
Žbogar je vztrajal, da je najpomembnejše takojšnje premirje. "Karkoli se bo zgodilo, moramo poskusiti s potrditvijo resolucije pred ramazanom," je dejal.
O položaju v Gazi so na zasedanju med drugim poročali predstavniki več agencij pod okriljem ZN in generalni sekretar organizacije Zdravniki brez meja Christopher Lockyear, ki je bil zelo kritičen do ameriške uporabe veta v Varnostnem svetu.
"Zgrožen sem, da ZDA vedno znova uporabljajo veto za oviranje prizadevanj za potrditev resolucije, ki bi zahtevala takojšnje premirje. Nov predlog ameriške resolucije je v najboljšem primeru zavajanje," je dejal in Varnostni svet pozval, naj zavrne vsako resolucijo, ki ne bo zahtevala premirja.
Namestnik ameriške veleposlanice Robert Wood je dejal, da je najboljša pot za trajni mir rešitev dveh držav, vendar so na tej poti ovire, kot je zadrževanje izraelskih talcev. "Brez izpustitve talcev ne more biti trajnega premirja v Gazi," je dejal in ponovil, da ZDA delajo na dogovoru o šesttedenskem premirju.
Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je menil, da je več kot očitno, da Washington nima več nobenega vpliva na Izrael, vendar ZDA vseeno blokirajo pot do miru. "Izpustitev talcev se ne bo zgodila brez premirja," je dejal, na koncu pa tudi on podprl rešitev dveh držav kot edino pot do trajnega miru.
Žbogar je medtem v čustvenem nastopu opisal usodo palestinskih otrok in ponovil, da Varnostni svet mora ukrepati ter zahtevati takojšnjo prekinitev ognja, ob tem pa pozval k spoštovanju humanitarnega prava in k dostavi humanitarne pomoči.
Ponovno je izrazil tudi podporo Organizaciji za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA), ki so ji nekatere države odrekle finančno podporo zaradi obtožb, da so nekateri lokalni uslužbenci agencije sodelovali v napadu Hamasa na Izrael. "UNRWA je hrbtenica humanitarnega odziva v Gazi," je dejal Žbogar.