Petek, 12. 7. 2019, 20.19
4 leta, 9 mesecev
Na Jadranu (in ne samo tam) se vsi gostinci le še niso odpovedali oderuštvu
Zasoljene cene na Hrvaškem: za kokakolo šest evrov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
82
Par grižljajev pice v Splitu več kot 12 evrov, steklenička kokakole na Hvaru šest evrov – že res, da se takšne cene pojavljajo tudi še kje drugje, toda potrošnik vendarle hitro prepozna, kdaj ga odirajo.
Splitski časopis Slobodna Dalmacija poroča o primerih dalmatinskih gostincev, ki neusmiljeno odirajo goste in tako zaradi evra ali dveh več svojega zaslužka kazijo celotno sliko hrvaškega turizma.
Na glavnem trgu splitskega starega mestnega jedra Prokurative dobro premislite, preden se morda odločite za kak hiter prigrizek. Lahko se vam namreč zgodi, da vam bodo za manjšo pico, ki jo boste pospravili že z nekaj grižljaji, zaračunali 90 kun – po nakupnem menjalniškem tečaju je to 12,4 evra.
Split je ena od največjih hrvaških turističnih uspešnic - toda ali si na račun tega nekateri gostinci drznejo preveč?
Visoka cena – ker lahko!
Ne samo pri prigrizkih – tudi pri pijačah si nekateri dalmatinski gostinci prilaščajo pravico do zelo visokih cen. Tako Slobodna Dalmacija poroča, da v enem "kafiču" na Hvaru za stekleničko kokakole računajo 44 kun, kar po istem preračunu znaša par bakrenih kovančkov več kot šest evrov.
Šest evrov za stekleničko brezalkoholne pijače sicer ni nekaj povsem nenavadnega niti na elitnih lokacijah kje na zahodu, a za preprosti "kafič" je to najbrž pretirano tudi tam.
Po drugi strani pa tudi obrat menda nima težav z zapolnjevanjem svojih miz, kar pomeni, da svojo poslovno odločitev o ceni lastnik gotovo upravičuje s preprostim temeljnim ekonomskim zakonom ponudbe in povpraševanja.
Velikokrat imajo gostinci in gosti različno mnenje o tem, kaj je prava cena za hiter prigrizek (pica na sliki je večja od tiste, ki jo na splitskem trgu Prokurative prodajajo za več kot 12 evrov).
Hočemo vedeti, kaj dobimo za plačano ceno
A če kdo po pomoti pristane nekje, kjer mu za malo pico zaračunajo toliko, kolikor bi morda že nekaj minut hoje stran odštel za celo kosilo, bo imel veliko povedati čez ves turizem destinacije, kjer se mu bo to pripetilo, poroča hrvaški medij.
Kot izkušeni strokovnjaki v turizmu nenehno opozarjajo, čeprav ob tem neredko naletijo na gluha ušesa, sama cena še ni težava, če zanjo potrošnik dobi ustrezno storitev, izdelek in obravnavo. Lahko je steklenička osvežilne pijače šest evrov, a ne kar v najbolj navadnem "kafiču", če je na še tako privlačni lokaciji.
Ve se, zakaj je kaj
Tako boste denimo v kavarni na glavnem Trgu svetega Marka v Benetkah za isto kavo, ki vam jo postrežejo na točilnem pultu, odšteli 1,60 evra, medtem ko se njena cena ob strežbi za mizo na terasi poveča na osem evrov. Če igra živa glasba, 11,50 evra.
V kavarni na glavnem beneškem trgu, Trgu sv. Marka, ima ista kava tri zelo različne cene glede na to, kako jo postrežejo.
Ob tem verjetno ni treba poudariti, da v omenjeni beneški kavarni strežejo gospodje v obleki, z rokavicami, prtičkom čez roko, prijaznim nasmehom in (kar za italijanske gostince ni samoumevno) razmeroma spodobnim znanjem angleščine in nemščine, kar gotovo ima svojo ceno.
Vsaka klet v predmestju še ni apartma na odlični lokaciji
Medtem ko so uradne hrvaške številke, vsaj tiste za predsezono, prepojene z zelenim pridihom, marsikje s hrvaške obale poročajo, da ni takšnega navala, kot je bil lani. Julijska luknja, kot temu rečejo, sicer ni nekaj novega, a je letos slišati in videti, da bi bila lahko še (precej) večja.
O razlogih za letošnje povečanje julijske luknje smo že pisali. Verjetno je največji razlog inflacija apartmajev, ki so jih mnogi pripravili v upanju, da jih bo turizem v dveh poletnih mesecih preživil še preostalih deset mesecev.
Na Hvaru raje dvakrat poglejte na jedilnike in cenike, preden kaj naročite.
En slab uniči deset dobrih
Tu so potem še triki (ne samo na Hrvaškem), da restavracije ne želijo točiti navadne vode, temveč vztrajajo na prodaji drage ustekleničene vode – za vse nas, ki vemo, da je tudi na Hrvaškem navadna voda (še) kakovostna, se tudi to zdi recept za ekstrakcijo denarja.
Seveda niso vsi gostinci niti na Hrvaškem oderuhi. Prav nasprotno, večina jih pošteno dela in ne lupi z visokimi cenami – a če po desetih dobrih izkušnjah naleti gost na slabo, mu bo žal ravno ta ostala najbolj zakoličena v spominu.
Zato je morda – ne samo Hrvaškem – bolj kot kadarkoli doslej pomembno pregledati jedilnike in cenike, še preden se usedete (pa kljub temu vam lahko še uide droben tisk s ceno pogrinjka, a vsaj vedeli boste, koliko stanejo jedi in pijače). Še vedno lahko odkorakamo, preden je prepozno, in je moč izbire še vedno najmočnejše potrošniško orodje.
Nasmeh nič ne stane, je pa veliko vreden.
Nekoč so se v nekdanji Jugoslaviji posmehovali gostom iz držav nekdanjega Varšavskega pakta, a imajo zdaj mnogi izmed njih večjo kupno moč kot njihovi hrvaški gostitelji. Veliko jih poišče tudi druge destinacije, zato ne presenečajo izjave nekaterih turističnih strokovnjakov, da prihaja obdobje, v katerem se bo treba boriti za vsakega gosta.
82