Sobota, 21. 5. 2016, 17.33
7 let, 1 mesec
Turizem in digitalnost: kogar ni na spletu, ne more pričakovati, da ga bodo gosti in obiskovalci našli
Splet je nedvomno prvi in glavni vir turističnih informacij, ponuja tudi vedno uspešnejši način turistične prodaje. Zakaj je digitalna navzočnost v turizmu danes že nujna, kaj omogoča in česa še ne more zagotoviti?
Če ste enkrat ali morda že večkrat spoznali Dubrovnik, verjetno najbolj znano hrvaško turistično destinacijo, in se nameravate vrniti, vas lahko v njem marsikaj preseneti. Morda še najbolj to, da so se povsod po mestu pojavile vsebine, povezane z nanizanko Igra prestolov, ki so jo v precejšnji meri posneli prav v Dubrovniku.
Bolj kot izjemna in bogata zgodovina tega mesta – to se je v svoji zgodovini pokazalo kot samostojna, razmeroma napredna in zaradi trgovine tudi bogata republika, ki je uspešno kljubovalo svojim močnim tekmecem in sovražnim sosedom od Turkov do Benečanov – množice obiskovalcev navdušuje lov za iskanjem lokacij, kjer so bili posneti posamezni prizori nadaljevanke.
Na dogodku so se zbrali predavatelji iz nacionalnih turističnih organizacij, Googlovi strokovnjaki, strokovnjaki digitalnega marketinga in tudi novinarji iz praktično vseh držav srednje in jugovzhodne Evrope. Na fotografiji je novinarski kotiček.
Splet je že dolgo časa glavni in najbolj zaupanja vreden vir informacij za turiste
To pa je vendarle samo en primer, kako digitalni mediji in digitalni svet nasploh spreminjajo turizem ter navade, zahteve in pričakovanja turistov. Več takšnih spoznanj, ki bi jih morali upoštevati vsi, ki želijo postati ali ostati uspešni v turizmu, so zbranim iz več kot 20 evropskih držav na konferenci Think Travel with Google v Dubrovniku predstavili predavatelji iz vrst nacionalnih turističnih organizacij, Googlovih strokovnjakov in podjetij digitalnega marketinga.
Pomemben trend, ki ga turistični ponudniki nikakor ne bi smeli prezreti, je, da iskanje prek mobilnih naprav tudi v turizmu postaja vedno bolj prisotno in je na dobri poti do najvišje stopnice načinov dostopa.
Čeprav je med posameznimi evropskimi državami, tako kot tudi v našem najbližjem okolju, kar nekaj razlik, nekaj splošnih smernic ostaja neizpodbitnih: za več kot dve tretjini potovalnih navdihov postaja splet najmanj prvo mesto za pridobivanje informacij in nadaljnje načrtovanje ter urejanje potovanj – v precejšni meri tudi zato, ker ljudje zaupajo ljudem. Zato so ocene potnikov iskalcem velikokrat bolj dragocene kot vse uradne predstavitve.
Nikakor ne gre spregledati uporabnikov na mobilnih napravah
Pomemben trend, ki ga turistični ponudniki nikakor ne bi smeli prezreti, je, da iskanje prek mobilnih naprav postaja tudi v turizmu vedno bolj prisotno in je na dobri poti do najvišje stopnice načinov dostopa. V Sloveniji je ta delež približno pol manjši kot na Hrvaškem, pred Slovenijo sta med drugimi tudi Srbija in Ukrajina, a tudi pri nas trend prepričljivo narašča.
Hrvaška ima skoraj 2x večji delež mobilnega iskanja kot Slovenija. Pred SLO tudi Srbija in Ukrajina. #thinktravel pic.twitter.com/lELBJHXHGo
— Srdjan Cvjetović (@srdjan_c) May 19, 2016
Vsebine morajo biti tako oblikovno in predstavitveno prilagojene mobilnim napravam, ki imajo za razliko od klasičnih računalnikov manjše zaslone, praviloma pa nimajo tipkovnic. Predvsem je treba vedeti to, da morajo biti informacije (ali možnosti rezervacije) pregledne in hitro dostopne.
Izvirnost in neposrednost štejeta
"Prodajajte zgodbe, ne besedil," svetujejo predavatelji. Ker je prostor na zaslonih mobilnih naprav dragocen, je treba svoje najboljše predvsem izpostaviti s fotografijami, ki so veliko bolj pomembne kot besedilo. Nikakor se ne sme pozabiti na ustvarjalnost, kajti ljudje imamo radi prijetna presenečenja.
Povejte svojo zgodbo s sliko, ne z besedami. Danes redko imamo čas za dolge zgodbe, pravi @DLansky pic.twitter.com/69u7awotbR
— Srdjan Cvjetović (@srdjan_c) May 19, 2016
Ravno pri turističnih sloganih velikokrat vidimo pomanjkanje izvirnosti in ustvarjalnosti – velika večina je namreč tako splošna, da bi ga lahko uporabili še marsikje drugje – ali pa nikjer.
Medtem ko nekateri spijo, drugi z digitalizacijo žanjejo znatne turistične pluse
Še vedno pa veliko tradicionalno turističnih držav ni stopilo dovolj odločno na pot digitalizacije svoje turistične ponudbe. V Grčiji je prek spleta mogoče rezervirati samo osem odstotkov vseh namestitvenih zmogljivosti. Prav mali ponudniki, ki si naložb v klasični marketing nikakor ne bi mogli privoščiti – in jim tudi ne bi bilo smiselno vlagati v to–, s spletom, družbenimi omrežji in ostalimi digitalni dobrinami postajajo enakopravnejši na trgu in lažje pritegnejo pozornost svojih potencialnih strank.
Celo na Hrvaškem, kjer je ta delež razmeroma visok, še vedno več pot polovica komercialnih namestitvenih zmogljivosti nima svoje digitalne prisotnosti.
A tiste države, ki so svoj turizem med prvimi spravili na digitalni vlak, se imajo s čim pohvaliti: Portugalska, ki je že leta 2012 sprejela strateško usmeritev prehoda vsebin svoje nacionalne turistične organizacije na splet in digitalno, se lahko pohvali s 24 odstotkov več gostov in, kar je še pomembnejše, 39 odstotkov več prihodkov. Spletna stran njihove nacionalne turistične organizacije je na voljo v 12 jezikih, na družbenih omrežjih pa prek svojih profilov komunicirajo v 13 jezikih. "Mi smo majhna država, a v digitalnem svetu nas lahko opazijo tako hitro kot velike," so med drugim povedali njihovi predstavniki.
Samo 8 (z besedo: osem) odstotkov grških namestitvenih zmogljivosti je mogoče rezervirati prek spleta. #ThinkTravelDubrovnik
— Srdjan Cvjetović (@srdjan_c) May 19, 2016
Množice kradejo dušo turizmu, a ne jamčijo dobrega prihodka
Prav to, da število gostov ni še nobeno jamstvo za dobre rezultate v turistični blagajni, je bila ena od pomembnih misli konference. "Povrnite Dubrovniku dušo, a tega ne boste naredili samo s še večjimi množicami," je opozoril ameriški turistični strateg s stockholmskim naslovom bivališča Doug Lansky.
Lansky: ustvarite nekaj izvirnega, novega, bodite prvi, najdite svoje najboljše in dodajte še kaj več. #thinktravel pic.twitter.com/KVZjtVDo6z
— Srdjan Cvjetović (@srdjan_c) May 19, 2016
Prepričan je, da bi velike in zelo obiskane destinacije, med katere prišteva Dubrovnik, morale razmisliti o omejitvah obiskov v obdobjih največje obremenitve: "Ne le, da bi s tem podaljšali svojo visoko sezono, ki zdaj traja samo nekaj mesecev, na večji del leta, ampak bi tudi vsem ostalim zagotovili veliko boljšo izkušnjo, za katero bi bili z veseljem pripravljeni plačati več. Pa še privabili bi tiste goste, ki na poti zapravijo več, pojejo več, si ogledajo več in kupijo več, saj si gotovo želite več takšnih gostov in ne takšnih, ki na primer pridejo z velikih ladij samo za nekaj ur in kupijo kvečjemu kakšen spominek."
"Povrnite Dubrovniku dušo, a tega ne boste naredili samo s še večjimi množicami," je opozoril ameriški turistični strateg s stockholmskim naslovom bivališča Doug Lansky, ki zagovarja pomen ustvarjalnosti in drugačnosti v uspešnem turizmu.
Konfekcijski turizem počasi, a zanesljivo umira
Digitalna orodja turističnim ponudnikom dajejo veliko novih podatkov in spoznanj, ki jih prej niso mogli imeti. Ne podirajo se več obsežni gozdovi za debele kataloge, ki dajejo preveč splošne informacije, v digitalnem svetu ponudnik komunicira s svojim potencialnim in bodočim uporabnikom, ga spozna in mu lahko priredi ponudbo. Enake ponudbe za vse preprosto več ne zadoščajo.
Lansky:število prihodov ne pove nič o njihovi porabi na destinaciji.Turizem potrebuje dobre porabnike. #thinktravel pic.twitter.com/d36JbuM8Lc
— Srdjan Cvjetović (@srdjan_c) May 19, 2016
Digitalna orodja so tudi merljiva, a pozor: če še tako dobro vemo, koliko obiskovalcev je obiskalo neko spletno stran, všečkalo neko fotografijo, priporočilo neki hotel ali kraj, iz tega še vedno ne moremo vedeti, koliko postelj je bilo več zasedenih zaradi dobre digitalne navzočnosti. Eno pa je temu navkljub vendarle jasno: brez kakovostne, izvirne in aktivne digitalne navzočnosti so (tudi) turistični ponudniki v bistveno slabšem izhodiščnem položaju kot tisti, ki so že postali digitalni državljani.
Nove napredne tehnologije, med katerimi sta navidezna resničnost (Virtual Reality) in nadgrajena resničnost (Augmented Reality), odpirajo nove možnosti vizualizacije in predstavitev, pri katerih lahko prav turistična panoga naredi izjemno velik korak naprej.