Četrtek, 11. 1. 2024, 8.39
9 mesecev, 3 tedne
Panika na Švedskem: strah pred vojno vedno večji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,83
Švedska je leta 2017 znova uvedla naborniški sistem, v katerega so vključeni tako moški kot ženske. Gre za delno vojaško obveznost, v skladu s katero vsako leto izberejo okoli štiri tisoč mladih, večinoma moških, ki jih vpokličejo na enoletno služenje vojaškega roka. Podoben sistem namerava uvesti tudi Nemčija.
Svarila švedskega obrambnega vrha, da bi v državi lahko izbruhnila vojna, so povzročila precej zaskrbljenosti in tudi panike, predvsem med mladostniki, ki so novice o tem zasledili na družbenem omrežju Tik Tok. Načelnik generalštaba švedske vojske in minister za civilno obrambo poudarjata, da je bil njun namen v ljudeh vzbuditi zavedanje o razmerah, ki so dejansko resne in močno skrb vzbujajoče.
V luči ruske okupacije Ukrajine ter spopadov med Izraelom in teroristično organizacijo Hamas švedske oblasti državljane pozivajo, naj bodo pripravljeni na najhujše, poroča Newsweek. Rusija je tako pred kratkim že odkrito zagrozila švedski sosedi Finski, ki je lani postala članica Nata, da bo prva začela trpeti, če bo prišlo do eskalacije med Natom in Rusijo. Švedska se bo Natu pridružila predvidoma letos poleti.
"Naj povem jasno in odkrito, na Švedskem lahko pride do vojne," je v nedeljo na konferenci v kraju Sälen dejal švedski minister za civilno obrambo Carl-Oskar Bohlin. Vrhovni poveljnik švedske vojske Micael Bydén in obrambni minister Pål Jonson sta njegovim besedam pritrdila.
"Stanje je resno, a to še ne pomeni, da je vojna pred vrati"
Organizacija za pomoč otrokom v stiski Bris je po izdaji opozorila glede morebitne vojne dobila številne klice mladostnikov, ki so novice o tem zasledili v medijih ali na družbenem omrežju TikTok. Kot je pojasnila predstavnica organizacije Maja Dahl, bi moral državni vrh pred izdajo opozoril premisliti, kako bi lahko stanje primerno predstavili otrokom, poroča BBC. Nekateri opozicijski politiki zato menijo, da opozorilo javnosti ni bilo posredovano primerno. Nekdanja premierka Magdalena Andersson iz vrst socialnih demokratov tako meni, da čeprav je stanje resno, to še ne pomeni, da je vojna pred vrati.
Poveljnik švedskih oboroženih sil Micael Bydén je dejal, da njegove besede niso nič novega in da je želel med ljudmi sprožiti zavedanje o stanju in njihovi lastni odgovornosti za ravnanje v teh razmerah. Tudi minister za civilno obrambo Carl-Oskar Bohlin je pojasnil, da njegov cilj ni bil, da ljudje ne bi mogli spati, ampak da se zavedajo, kaj se dogaja okoli njih, ob tem pa je tako državljane kot lokalne oblasti in odločevalce na področju kriznega odzivanja pozval k ukrepanju.
Obrambni strokovnjak Oscar Jonsson poudarja, da so besede obrambnega vrha države klic k ukrepanju, pri čemer je opozoril, da švedska vojska šele načrtuje vzpostavitev treh brigad in pol, Ukrajina jih je imela ob ruskem napadu 28.
Tudi Ukrajinci menili, da so njihovi spori z Rusi stvar preteklosti
"Za državo, ki je zadnjih 210 let živela v miru, je ideja, da gre za nespremenljivo konstanto, zelo priročna," je sicer v svojem nedeljskem govoru dejal švedski minister za civilno obrambo Carl-Oskar Bohlin in dodal: "A udobnost takšnih zaključkov je postala nevarnejša kot kadarkoli do zdaj. Mnogi so to rekli že pred menoj, a naj to uradno storim še sam, jasno in odkrito, na Švedskem lahko pride do vojne."
Poudaril je, da so tudi Ukrajinci menili, da so njihovi spori z Rusi stvar preteklosti, dokler se predsednik Vladimir Putin ni odločil za okupacijo Krima in nato še za invazijo na celotno državo.
Ruska okupacijska vojska je neizzvano napadla in opustošila dele Ukrajine.
"Oboroženega napada na Švedsko ni mogoče izključiti"
Obrambni minister Pål Jonson je na omenjeni konferenci naslednji dan ponovil enako opozorilo. Dejal je, da je svet zaradi vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu postal nevarnejši. "Oboroženega napada na Švedsko ni mogoče izključiti. Vojna lahko pride tudi k nam," je zatrdil in napovedal krepitev švedske vojske.
Švedska na poti v zvezo Nato
Tudi vrhovni poveljnik švedske vojske Micael Bydén je za televizijo SVT poudaril, da so omenjena opozorila na mestu in da se morajo ljudje na individualni ravni mentalno pripraviti na resnost razmer. Kot je dejal, je treba preiti od besed k dejanjem, pri čemer je izpostavil nujnost, da Švedska čim prej postane članica zveze Nato.
Švedska je zaradi ruske agresije na Ukrajino za vstop v zavezništvo po desetletjih nevtralnosti skupaj s Finsko zaprosila maja 2022. Finska se je zavezništvu priključila aprila lani, Švedska še čaka na zeleno luč Turčije in Madžarske, a naj bi 32. članica zavezništva po pričakovanjih postala na naslednjem vrhu zveze Nato julija letos v Washingtonu.
Nemčija namerava slediti švedskemu vzoru
Švedska je sicer leta 2017 znova uvedla naborniški sistem, v katerega so vključeni tako moški kot ženske. Gre za delno vojaško obveznost, v skladu s katero vsako leto izberejo okoli štiri tisoč mladih, večinoma moških, ki jih vpokličejo na enoletno služenje vojaškega roka. Podoben sistem namerava zaradi zaostrenih varnostnih razmer uvesti tudi Nemčija.
Politico: Trump evropskim voditeljem dejal, da ZDA ne bodo branile Evrope
V luči ruske grožnje so skrb vzbujajoče besede nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je evropskim voditeljem pred leti dejal, da ZDA ne bodo branile Evrope v primeru napada. Ob tem je menil, da je zveza Nato mrtva, je ta teden na dogodku v Evropskem parlamentu podrobnosti pogovora razkril evropski komisar Thierry Breton, poroča bruseljski portal Politico.
Trump naj bi dejal: "Mimogrede, Nato je mrtev in mi bomo izstopili, izstopili bomo iz Nata."
"Morate razumeti, da če bo Evropa napadena, vam nikoli ne bomo prišli na pomoč in v podporo," je Trump dejal predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen, se spominja evropski komisar za notranji trg Thierry Breton, ki je bil na sestanku na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu leta 2020. Trump naj bi nadaljeval: "Mimogrede, Nato je mrtev in mi bomo izstopili, izstopili bomo iz Nata."
V ekipi okoli predsedniške kampanje demokratskega predsednika ZDA Joeja Bidna so bili do Trumpovih izjav kritični. "Trumpu je mar le zase," je za ameriški Politico sporočila Bidnova kampanja. "To, da bi pustil zaveznike na cedilu, če ne dobi vsega, kar hoče, je nekaj, kar že vemo o Trumpu," je dodal tiskovni predstavnik Bidnove kampanje Ammar Moussa.
Ti komentarji kažejo, zakaj Trump ne bi smel biti ponovno izvoljen, je dejal Moussa. Dodal je, da grožnje nekdanjega predsednika, da bo oslabil Nato, in njegova prijaznost z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom spodkopavajo nacionalno varnost ZDA ter vpliv Washingtona na svetovnem prizorišču. Trumpova kampanja se na prošnjo za komentar ni takoj odzvala, še poroča Politico.
