Zakaj se lahko svetovna finančna kriza spet ponovi

Danes mineva sedem let od propada četrte največje ameriške banke, investicijske banke Lehman Brothers. Ta propad, ki je bil posledica poka ameriškega nepremičninskega mehurčka leta 2007, je namreč jeseni 2008 po nekaj tednih sprožil domino učinek, ki se je kazal v padcu medsebojnega zaupanja na finančnem trgu. Svet se je soočil s finančnim cunamijem.

Zdravljenje poka nepremičninskega balona z novima balonoma Lahko v bližnji prihodnosti spet izbruhne svetovna finančna kriza? Igor Masten poudarja, da sta zgoraj omenjena borzni balon in balon državnega dolga posledica ukrepov ekonomske politike, s katerimi so nevtralizirali posledice poka globalnega nepremičninskega balona leta 2007.

Padli smo torej v nekakšen začaran krog, kjer nepremičninski balon rešujemo z dvema novima. Masten pravi, da bo uspeh, če se bosta ta dva balona v prihodnjih desetih letih postopoma izpraznila. Če se bosta izpraznila hitreje, bo spet nastopila nova finančna kriza.

Še vedno se lahko kaj zalomi Največja verjetnost je, da se bosta izpraznila postopoma, a obstaja tudi možnost, da bo šlo kaj narobe, opozarja Masten in pojasnjuje, da je možen pok obeh balonov, borznega in javnodolžniškega, tako v ZDA kot v Evropi.

Današnja obletnica propada banke Lehman Brothers je tesno povezana še z enim dogodkom, ki se bo zgodil ta teden – nedeljskimi grškimi predčasnimi volitvami. Svetovni finančni cunami po propadu banke Lehman Brothers je namreč najbolj stisnil v kot države, ki so se pred krizo najbolj zadolževale oziroma so najbolj napihnile lastne nepremičninsko-gradbene mehurčke. Ta kriza je tako med drugim razkrila katastrofalno zadolženost egejske države.

Bankrotirana Grčija prosi za pomoč Do vratu zadolžena Grčija je morala zaprositi za mednarodno pomoč. V prvem svežnju pomoči maja 2010 je egejska država dobila nekaj več kot 70 milijard evrov pomoči. To ni bilo dovolj, leta 2012 je dobila nov sveženj pomoči v višini več kot 140 milijard evrov. V okviru drugega svežnja pomoči je prišlo tudi do delnega odpisa dolgov.

Banke in zasebni upniki so takrat odpisali 107 milijard evrov dolga, in sicer z zamenjavo obstoječih obveznic z novimi, ki imajo zapadlost 30 let in 31,5 odstotka nominalne vrednosti prvotnih dolžniških papirjev.

Grška jeza V zameno za pomoč Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada (t. i. trojka) se je Grčija zavezala k reformam in proračunskim rezom. Država ob Egejskem morju se je znašla v viharnih časih: demonstracije upokojencev, stavke in protesti zaposlenih v javnem sektorju, nasilne anarhistične demonstracije, iskanje krivcev za grške težave v osovraženi trojki …

Politika zategovanja pasu je razjezila Grke, vse bolj so se krepile stranke na obrobju. Na desnici neofašistična Zlata zora, na levici radikalni levičarji iz koalicije Siriza. Začel se je meteorski vzpon nove grške politične zvezde – Aleksisa Ciprasa.

Ciprasov naskok na vrh Na predčasnih volitvah maja in junija 2012 je Ciprasova Siriza še bila malce "prekratka", 25. januarja letos pa je prišel njen trenutek. Prepričljivo je zmagala in skupaj s skrajno desno stranko Neodvisni Grki oblikovala koalicijo.

Toda grški vladi, kjer je ob Ciprasu pod medijske žaromete samozavestno zakorakal novi finančni minister Janis Varufakis, na evropski ravni ni uspelo doseči odpisa dolga in konca varčevalne politike. Julija letos je tako moral Cipras v Bruslju popustiti.

Ciprasova kapitulacija in odstop V zameno za tretji sveženj pomoči v višini 86 milijard evrov je pristal na varčevanje in nove reforme, torej na ukrepe, ki jih je pred tem zavračal. Ta "kapitulacija" je razklala Sirizo in Ciprasova vlada je ostala brez večine. Cipras je zato odstopil in Grki bodo v nedeljo na novo premešali karte. A tokrat Sirizi ne bo šlo tako zlahka kot januarja – po zadnjih javnomnenjskih anketah ima zelo tesno prednost pred desnosredinsko Novo demokracijo.