Zakaj leta 2035 na svetu ne bo več revnih držav

Leto 1987 je milijarder Bill Gates, ustanovitelj računalniškega podjetja Microsoft, skupaj z ženo Melindo obiskal Mexico City. Osupla sta bila nad revščino, ki sta jo videla tam – večina prebivalcev v mestu, ki je bil ovit v nevaren smog, ni imela dostopa do tekoče vode, ampak so vodo v velikih plastenkah prinašali domov od drugod peš ali s kolesi. Prizor, ki je zakonca Gates spomnil na ruralno Afriko.

Iz kameljega v dromedarjev svet Zdaj, več kot dvajset let pozneje, je mehiška prestolnica popolnoma spremenjena. Mesto krasijo visoke stolpnice, nove ceste in sodobni mostovi. Še vedno so v mestu revne četrti, toda večina ljudi zdaj živi v blaginji srednjega razreda. Na samo Mehika, velik preskok so naredile tudi druge države.

Če bi ponazorili razporeditev BDP na prebivalca oziroma revščine in bogastva v letu 1960 v obliki grafa oziroma krivulje, bi bila ta krivulja videti kot kamela z dvema grbama (glej graf Kamelji in Dromedarjev svet): prva grba predstavlja države v razvoju, druga pa predstavlja razvite države. Prepad med njima v razvoju in bogastvu je bil očiten.

Zaradi napredka držav v razvoju pa leta 2012 ni več prepada med razvitimi in državami v razvoju – svet je postal enotnejši, bolj bogat, manj je revščine. Krivulja revščine oziroma razporeditve dohodka v letu 2012 je tako v obliki enogrbega velbloda oziroma kamele, t. i. dromedarja.

Izjemen napredek v zadnjih desetletjih Kot piše Gates v svojem 2014 Gates Annual Letter (spletna stran sklada, ki sta ga ustanovila z ženo), se je na primer kitajski realni bruto domače proizvod (BDP) od leta 1960 povečal za osemkrat, indijski za štirikrat in brazilski za petkrat. Skoraj neverjeten vzpon pa je uspel afriški državi Bocvani, ki je s pametnim izkoriščanjem svojih rudnih bogastev svoj BDP v zadnjih desetletjih povečala kar za 30-krat.

V zadnjih desetletjih so napredovale zlasti azijske države, nekatere prav izjemno. Vzemimo za primer Južno Korejo, ki je bila leta 1960 s skromnimi 79 ameriškimi dolarji BDP na prebivalca revnejša od večine držav Latinske Amerike in tudi od nekaterih podsaharskih afriških držav, na primer nekdanje britanske kolonije Gane.

Tudi ekonomista Maxim Pinkovskiy in Xavier Sala-i-Martin v svoji študiji Parametric Estimations of the World Distribution of Income (sl. Parametrične ocene svetovne delitve dohodka) ugotavljata, da je v zadnjih desetletjih Južna Azija doživela skokovito rast, še bolj uspešna v boju proti revščini pa je bila Vzhodna Azija (Kitajska, Južna Koreja, Tajvan …).

Najrevnejše afriške države so tudi najrevnejše države na svetu Tako Južni kot Vzhodni Aziji, kjer so bile pred desetletji ene najrevnejših držav na svetu, je uspelo od leta 1970 največjo revščino (torej število ljudi, ki morajo preživeti z ameriškim dolarjem ali manj na dan – pri tem je računana je vrednost ameriškega dolarja iz leta 1987) znižati pod deset odstotkov.

Manj uspešna je v boju proti revščini Afrika, vendar tudi tukaj prihaja do napredka. Po izračunih Pinkovskiya in Sala-i-Martina se je število ljudi, ki živijo največji revščini, zmanjšalo s 40 odstotkov leta 1970 na 30 odstotkov leta 2006. Po študiji omenjenih ekonomistov se je sicer celotnem svetu sicer med leti 1970 do 2006 delež ljudi, ki živijo v največji revščini, zmanjšal za 80 odstotkov – z 26,8 na 5,4 odstotka svetovnega prebivalstva.

Najrevnejša država na črni celini je od državljanske vojne prizadeta Demokratična republika Kongo, ki je hkrati tudi najrevnejša država na svetu – po podatkih Svetovne banke je bil leta 2012 njen BDP na prebivalca 308 evrov. Med 35 najrevnejšimi državami na svetu prevladujejo afriške – od neafriških med najrevnejše države spadajo le še Afganistan, Haiti in Papua Nova Gvineja.

Afričani živijo dlje … Gates, eden od najbogatejših ljudi na svetu, ki se zadnja leta ukvarja s človekoljubno dejavnostjo, je prepričan, da se bo prej ali slej tudi Afrika izkopala iz revščine. Po njegovem je mnenje, češ da je revnim državam (še zlasti afriškim) usojeno, da ostajajo v primežu revščine in brez možnosti uspeha, le trdoživ mit. Kot poudarja, kar sedem od desetih držav z največjo gospodarsko rastjo leži v Afriki.

Črna celina je tudi napredovala pri zdravstveni oskrbi in izobraževanju. Od leta 1960 se je pričakovana življenjska doba afriških žensk z 41 let povečala na 57 let, kljub epidemiji HIV-a oziroma aidsa. Če pa v izračune ne bi prišteli umrlih zaradi aidsa, bi bila življenjska doba afriških žensk 61 let.

Po podatkih Poročila o človekovem razvoju (Human Development Report 2011) se je od leta 1970 v povprečju pričakovana življenjska doba v vseh državah v razvoju (pred leti so bile te države znane tudi pod imenom Tretji svet) z 59 podaljšala na 70 let. Za primerjavo: leta 1960 je bila na lestvici pričakovane življenjske dobe na prvem mestu Norveška s 73,4 leta, zdaj pa Švica z 82,6 leti.

… in so vse bolj izobraženi Vse več afriških otrok se tudi šola. Po podatkih 2014 Gates Annual Letter se je delež šolajočih otrok dvignil s 40 na zdajšnjih 75 odstotkov. Ta delež je višji kot v povprečju vseh držav v razvoju, kjer se je delež otrok, ki je vključen v šolski sistem, s 55 odstotkov leta 1970 do leta 2010 dvignil na 70 odstotkov.

Kot poudarja Gates, še vedno milijarda ljudi živi v skrajni revščini, toda vse manj ljudi trpi zaradi lakote in vse več ljudi ima tudi dostop do zdrave prehrane. Če dobro življenje pomeni, da imaš dovolj za jesti, možnost za šolanje in da dlje živiš, potem je življenje v Afriki postalo boljše. Te izboljšave so lahko temelj nadaljnjega napredka.

Nekdanji šef Microsofta je prepričan, da do leta 2035 skoraj ne bo države, ki bi bila revna. Pri čemer je mišljena današnja definicija revščine. Torej, do leta 2035 ne bo nobena država več tako revna, kot je revnih 35 držav, ki jih Svetovna banka šteje za revne države.

Skoraj vse države bodo spadale med države s srednjim BDP na prebivalca ali bodo še bogatejše. Milijardi ljudi se bo po tej optimistični napovedi uspelo izkopati iz revščine. Največje zasluge za boj proti revščini bodo imela cepiva proti različnim boleznim, izboljšana semena v kmetijstvu in digitalna revolucija. Obenem se bo povečala tudi izobraženost prebivalstva, kar bo privabilo tuje vlagatelje.