Zakaj je socializem boljši od seksa

Zahodnonemška obveščevalna služba BND (izvirno: Bundesnachrichtendienstes) je samo v letih 1986 in 1990 zbrala več kot 400 šal, s katerimi so se Vzhodni Nemci posmehovali komunističnemu režimu.

Poročila o šalah na delovni mizi kanclerja Kohla Te šale so zahodnonemški obveščevalci zbirali tako v Vzhodni Nemčiji oziroma Nemški demokratični republiki (NDR), kot se je uradno imenovala nekdanja komunistična država, kot tudi med Vzhodnimi Nemci, ki so iz NDR prebegnili v Zahodno Nemčijo.

Agenti BND so redno pisali analize o šalah, ki so krožile v NDR, poročila o šalah pa pošiljali zahodnonemškim kanclerjem. Leta 1986 je tako tedanji šef BND Hans-Georg Wieck poročilo o šalah poslal takratnemu zahodnonemškemu kanclerju Helmutu Kohlu in mu pri branju zaželel veliko veselja.

Knjiga, ki razkriva do zdaj tajne dokumente Ta poročila so bila kar 25 let tajna, šele marca letos so jih lahko dobili v roke zgodovinarji. Na podlagi dokumentov iz arhiva zveznega kanclerja sta zgodovinar Hans-Hermann Hertle in novinar Hans-Wilhelm Saure napisala knjigo Ausgelacht – DDR-Witze aus den Geheimakten des BND (sln. Smeh – Vzhodnonemške šale iz tajnih arhivov BND).

Za BND so bile vzhodnonemške šale na račun NDR in komunističnih oblasti politični barometer oziroma kazalnik, s katerimi so lahko ugotovili, kakšno je bilo resnično mnenje Vzhodnih Nemcev o svoji državi in oblasti. Kot piše nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung, iz za zdaj objavljenih dokumentov ni razvidno, kdo so bili agentje, ki so zbirali šale Vzhodnih Nemcev.

Najprej trda represija nad šaljivci, pozneje večja toleranca Kot pojasnjuje zgodovinar Hertle, so bile vzhodnonemške oblasti najprej zelo stroge do šaljivcev, ki so se režima lotevali s šalami. Tako so v petdesetih letih prejšnjega stoletja delavca v ladjedelnici, ki sta se šalila na račun sovjetskega diktatorja in tehnološke zaostalosti komunizma, obsodili na leto in pol zapora. Šale so takrat veljale za hujskanje in sovražno propagando.

V začetku šestdesetih let se je odnos oblasti do političnih šal in pripovedovanja političnih anekdot omilil. Leta 1978 je tako dolgoletni šef zloglasne vzhodnonemške tajne policije Stasi Erich Mielke poročal, da celo funkcionarji vzhodnonemške komunistične partije razširjajo šale, ki so kritične do režima.

Vse bolj cinične šale na račun NDR Ko se je bližal konec NDR, so šale postajale vse bolj cinične in vse manj spravljive. Te šale so bile odraz časa, ko so Vzhodni Nemci dokončno izgubili upanje, da bodo reforme izboljšale položaj, poudarja Hertle.

Največ vzhodnonemških do režima kritičnih šal se ni pripovedovalo za mizo, v pivnici oziroma gostilni, ampak na delovnem mestu. To je namig, da je bilo pripovedovanje šal nekakšna vrsta toleriranega protesta, če ne celo usmerjeno početje.

Si je šale izmišljeval Stasi, da bi bile ventil za nezadovoljne Vzhodne Nemce? Kot pravi Hertle, so bile v Vzhodni Nemčiji vedno govorice, da so si šale na račun režima izmišljevali v komunistični partiji sami. Mogoče si je centralni komite vzhodnonemške komunistične partije mislil: "Kdor se smeji, ta se ne bo upiral?" Torej da so bile šale nekakšen od oblasti načrtno usmerjen ventil, s katerim so Vzhodni Nemci sproščali svoje nezadovoljstvo. Hertle odgovarja, da v petdesetih letih zagotovo ne, saj so bile takrat kazni zelo hude.

So si šale izmišljevali zahodnonemški agenti, da bi omajali NDR? Pojavlja pa se tudi nasprotna teza: da so si šale izmišljevali agenti BND, da bi s tem destabilizirali Vzhodno Nemčijo. Hertle in Suare sta to vprašanje zastavila tudi centrali BND v Pullachu, kjer so jima odgovorili, da tega niso počeli.