Zakaj je konec zlate mrzlice

Na borzah vrednosti delnic upadajo, svetovnemu miru grozijo številne krize, centralne banke preplavljajo svet s poceni denarjem. Zdi se, da so to najboljši pogoji za dvig cen plemenitih kovin. Toda to se ne dogaja, piše nemška spletna stran Finanzen100.

Vlagatelji v zlato so razočarani Res se je cena zlata od začetka leta dvignila za osem odstotkov, toda številni vlagatelji v rumeno kovino so razočarani, saj so pričakovali več. Še slabše se godi srebru. Cena mlajšega brata zlata je za polovica nižja od najvišje vrednosti leta 2011. Tudi platina ni draga, le paladij se upira tem smernicam – od leta 2008 se je podražil za petkrat.

Nizka cena zlata je presenečenje tudi zato, ker se s to plemenito kovino trguje po ceni, ki je blizu stroškom njene proizvodnje oziroma pridobivanja. Po teoriji bi se morala cena zlata dvigniti, ko postanejo rudniki zlata nedobičkonosni in ponudba zlata upade. Toda v resnici se je že v preteklosti zgodilo, da je bila cena zlata blizu stroškov njegovega pridobivanja oziroma izkopavanja ali celo pod njimi.

Lastniki rudnikov zlata nižajo stroške Razlogi za to so številni, med njim je tudi ta, da je zapiranje rudnikov zelo drago. Zato lastniki rudnikov dvakrat premislijo, ali naj takoj zahtevajo višjo ceno za zlato ali naj najprej znižajo stroške pridobivanja. Prav to se dogaja v zadnjem času.

Po podatkih upravljavca premoženja ETF Securities so bili stroški rudnikov zlata v prvem četrtletju letos za 18 odstotkov nižji kot lani. Lastnikom rudnikov zlata je v korist tudi višanje vrednosti ameriškega dolarja, valute, s katero se kupuje in prodaja zlato, v primerjavi z njihovo domačo valuto. Z rastjo vrednosti dolarja je izvoz zlata bolj dobičkonosen, zato lahko lastniki rudnikov lažje prenesejo breme naraščajočih stroškov izkopavanja.

Plemenite kovine ne prinašajo tekočih donosov Tudi finančno okolje vpliva na nizko ceno zlata. Ta se namreč ne odziva na stopnjo inflacije, ampak na tendenco glede cene. Ker je na trgu prevladala ocena, da se cena zlata ne bo dvignila, je za številne vlagatelje nezanimivo. Ker je povpraševanje po zlatu manjše, tudi ni dviga cen zlata. Pričakovati je mogoče celo, da bo cena zlata upadla.

Plemenite kovine namreč ne prinašajo tekočih donosov tako kot delnice, nepremičnine ali dolžniški vrednostni papirji. Kdor kupi zlato, lahko le upa, da se bo njegova cena dvignila. Poleg tega so številni vlagatelji kupili zlato ne predvsem zaradi donosov, ampak le kot zadnjo varovalko v svojem razpršenem portfelju, ker pričakujejo, da bo tudi v krizi ohranilo vrednost.

Višje ko so obresti, nižja je cena zlata Zlato zadnje čase ni zanimivo niti zato, ker se zdaj obresti in donosi dvigajo. Cene plemenitih kovin so se namreč dvigale, ko so bile obresti in donosi nizki. Toda zdaj so ti – vsaj v ZDA – visoki. Če se bo zgodil resen dvig obresti, bo cena zlata še bolj upadla.