Sobota, 29. 10. 2016, 16.55
6 let, 7 mesecev
Zakaj je Grčija še vedno evropski finančni sod brez dna
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,38
2
Za Grke še vedno ni luči na koncu predora: javni dolg raste, gospodarstvo se še vedno krči, življenjska raven pada, podjetja selijo svoj denar v tujino, korupcija še vedno ni izkoreninjena …
Julija 2015 je grški premier Aleksis Cipras v zameno za 86 milijard evrov tuje pomoči, ki jih bo lahko njegova država črpala do avgusta 2018, popustil evrskim državam na čelu z Nemčijo in privolil v reforme.
Kako tujina ohranja Grčijo pri življenju
To seveda ni prva mednarodna pomoč dejansko bankrotirani sredozemski državi. Že prej, leta 2010 in 2012, je Grčija dobila po podatkih ESM skupaj 170,7 milijarde evrov tuje pomoči. Poleg tega so ji del dolga odpisali. Kljub temu ji je lani pozno spomladi zmanjkalo denarja za odplačilo dolgov.
Država ob Egejskem morju bo do poletja 2018 v slogu korenčka in palice po kapljicah dobivala novo mednarodno pomoč (svoj delež seveda spet prispeva tudi Slovenija), če prej sprejme vedno nove svežnje ukrepov in reform.
Grki od avgusta lani dobili že več kot 30 milijard evrov nove pomoči
Do zdaj je svet direktorjev ESM (Evropski mehanizem stabilnosti, op. p.), ki ga vodi Nemec Klaus Regling, Grčiji dovolil črpanja 31,7 milijarde evrov.
Nemec Klaus Regling vodi svet direktorjev ESM, ki odloča o milijardni pomoči Grčiji.
Najprej je avgusta lani svet potrdil prvo tranšo v vrednosti 26 milijard evrov, pri čemer je 10 milijard evrov namenjenih za dokapitalizacijo grških bank (od tega je do zdaj porabljenih že 5,4 milijarde evrov), 16 milijard evrov pa se je porabilo za odplačevanje zapadlih grških dolgov in za financiranje potreb grškega proračuna.
Zadovoljni Nemec na čelu sveta direktorjev ESM
Junija letos je svet direktorjev ESM Grčiji potrdil še drugo tranšo v višini 10,3 milijarde evrov. Grkom so takoj dali 7,5 milijarde, pred dnevi pa so dovolili še izplačilo preostalih 2,8 milijarde evrov.
Kot je dejal Regling, so zadovoljni glede ukrepov na področju sprememb pokojninskega sistema, upravljanja bank, energetskega sektorja in pobiranja davkov. Nemec je tudi pohvalil napredek glede privatizacije grških državnih podjetij in grške državne infrastrukture.
Ponosni Grki se težko sprijaznijo s prodajo podjetij tujcem
Prav privatizacija je najbolj kislo jabolko za grško vlado, ki jo sestavljata levičarska Siriza in nacionalistično-populistični Neodvisni Grki (Anel). Tako so aprila letos besni grški delavci protestirali proti prodaji pristanišča v Pireju kitajski družbi Cosca, mukoma je šla skozi vladno proceduro tudi prodaja 14 regionalnih letališč nemškemu Fraportu.
V Grčiji je tudi letos živahno na ulicah: upokojenci, kmetje, sindikalisti, policisti, odvetniki, nezadovoljni delavci v podjetjih, ki jih bodo prodali tujcem ... Vsi ti so letos že hrupno protestirali zaradi različnih vladnih ukrepov.
Grki so se morali med drugim delno odpovedati tudi distributerju elektrike ADMIE. Pred dnevi so Kitajci na razpisu premagali italijanske tekmece in kupili 24 odstotkov grške družbe – v rokah države še vedno ostaja 51 odstotkov elektrodistributerja.
Glede delovne zakonodaje pogajanja še potekajo
Trd oreh bodo tudi spremembe na trgu dela oziroma glede zaposlovanja: vprašanje množičnih odpuščanj, kolektivna pogajanja, plačna politika, pristojnosti in moči sindikatov … Pogajanja med grško vlado in mednarodnimi upniki glede teh reform tako še vedno potekajo.
Preberite še:
Kaj se dogaja z državami, za katere smo zapravili milijarde evrov?
So uspešne države res tako uspešne, kot mislimo?
A zgoraj omenjeni direktor ESM Regling je opitimističen. Kot piše grška spletna stran Greek Reporter, je pred dnevi napovedal, da se bo – če bo Grčija nadaljevala reforme - grška rast leta 2017 povečala in bo lahko vlada spet izdajala državne obveznice.
Prihodnje leto naj bi grško gospodarstvo spet raslo
Spomladanska napoved Evropske komisije prihodnje leto Grčiji res napoveduje solidno 2,7-odstotno gospodarsko rast, toda tudi letos se bo tako kot lani grško gospodarstvo še vedno krčilo. Lani je Grčija namreč doživela 0,2-odstotni padec bruto domačega proizvoda, letos bo po napovedih padec malenkostno večji, in sicer 0,3 odstotka.
Za številne Grke so bila zadnja leta, ko se je morala država soočiti z realnostjo, zelo stresna. Po podatkih Svetovne banke je bil v Grčiji leta 2008 BDP na prebivalca 31.997 ameriških dolarjev (29.120 evrov), do lani pa je padel na 18.035 dolarjev (16.412 evrov). Ne bo presenečenje, če se bo v prihodnjih letih še znižal in približeval višini BDP na prebivalca, ki ga imajo grške severne sosede.
Za primerjavo: leta 2014 je Grčija po nekaj letih hude recesije dosegla za 0,7-odstotno rast, a se je nato v začetku leta 2015 po predčasnih volitvah na oblast zavihtel Cipras in krivulja se je spet usmerila navzdol.
Grška dolžniška gora je vse višja
Toda če je Regling optimističen, pa številni podatki kažejo, da je država na skrajnem jugu balkanskega polotoka še vedno daleč od izhoda iz krize.
Če je grški javni dolg po podatkih Eurostata v prvem letošnjem četrtletju znašal 176,1 odstotka BDP, se je v drugem letošnjem četrtletju povečal na 179,2 odstotka BDP (v denarju: na 315,2 milijarde evrov). Za primerjavo: povprečni javni dolg se je v evroobmočju v istem obdobju z 92,1 odstotka zmanjšal na 91,2 odstotka BDP.
Grčija je glede višine dolga še vedno prepričljivo na evropskem vrhu: drugouvrščena Italija ima 135,5-odstotni javni dolg, Portugalska na tretjem mestu pa 131,7-odstotni.
Država grškim podjetjem in posameznikom dolguje osem milijard
Podatek, da je Grčija na račun povečanja priliva in znižanja izdatkov v prvih devetih mesecih letos dosegla 5,44-milijardni proračunski presežek, lani v istem obdobju pa 3,1-milijardnega, je na prvi pogled zelo optimističen.
Položaj v Grčiji bi bil še slabši, če ne bi bilo izjemnih turističnih sezon. Grčiji, tako kot drugim evropskim sredozemskim državam, gre v prid dejstvo, da se številni evropski turisti rajši odločajo za počitnikovanje v evropskem delu Sredozemlja kot na veliko bolj nevarnem arabskem delu.
Toda po drugi strani glede povečanja prihodkov proračuna ne pozabimo, da se v proračun stekajo tudi zgoraj omenjena tuje milijarde. Na drugi strani pa je glede prave realnosti odhodkovne strani grškega proračuna treba upoštevati, da grška država po podatkih Evropske komisije grškim podjetjem in posameznikom dolguje osem milijard evrov (država ne plačuje dobaviteljev, ne vrača preveč plačanih davkov, ne izplačuje dela pokojnin …).
Ni zaupanja v bančni sistem: Grki denar prenašajo v tujino
Tujina je v grški bančni sistem dala že nekaj milijard evrov finančne infuzije, toda ta je še vedno na majavih nogah. Od leta 2008 do lani so depoziti Grkov v grških bankah padli za 46,1 odstotka. Še največji padec, in sicer kar 23-odstoten, je bil lani, ko so prestrašeni Grki v pričakovanju popolnega grškega potopa drli na banke in bančne avtomate.
Grki še vedno ne zaupajo svojemu bančnemu sistemu. Kot piše grški časnik Kathimerini, je na stotine grških majhnih in srednjih podjetij (zlasti tistih na severu Grčije), pa tudi posameznikov in samostojnih podjetnikov, odprlo račune v bankah v sosednji Bolgariji in celo v Romuniji.
Bolgariji in Romuniji uspeva na račun grške krize
Od leta 2008 so bančni depoziti v Bolgariji in Romuniji, ki sta prav tako kot Grčija članici EU, zrasli za 74,2 odstotka oziroma za 50,5 odstotka. Lani so se v bančni depoziti v Bolgariji povečali za 4,2 milijarde evrov in v Romuniji za 2,8 milijarde evrov.
Upada tudi zasebna potrošnja. Po podatkih grškega statističnega urada je ta v letošnjem drugem četrtletju padla za 1,1 odstotka – z 32,2 milijarde evrov na 31,8 milijarde.
Grčija ima velike težave tudi zaradi velikega pritiska migrantov in beguncev, ki želijo iz Turčije priti na sever Evrope. Migrantska kriza je med drugim zmanjšala turistični obisk na grških otokih, ki so najbolj na udaru migrantskega vala (Samos, Kos, Lezbos ...).
Gospodinjstva imajo manj denarja
Razpoložljivi dohodek gospodinjstev je padel za 0,7 odstotka: od 29,9 milijarde evrov v letu 2015 na letošnjih 29,7 milijarde evrov.
Tudi trgovinska menjava ni blesteča: leta je imela Grčija 100 milijonov evrov presežka, letos pa bo verjetno imela primanjkljaj. Je pa za Grčijo zelo pozitivna novica, da je imela kljub migrantsko-begunski krizi leta 2015 zelo dobro turistično bero – prišlo je okoli 25 milijonov turistov, tri milijone več kot leto prej.
Tudi letos se številka giblje okoli 25 milijonov. Turizem sicer predstavlja okoli 17 odstotkov BDP. Je pa seveda tudi zelo pomembno, kolikšen delež turistične bere se potem prelije tudi v državni proračun, saj je znano, da so davčne utaje zlasti na grških otokih skorajda narodni šport.
Ciprasovo lomastenje po medijih
Burno je tudi na grškem notranjepolitičnem področju. Razlog za zadnja trenja med vlado in opozicijo je poskus Ciprasove vlade, da bi z novim načinom pridobivanja televizijskih licenc zaprla pet zasebnih televizij z dva tisoč zaposlenimi (skozi "licenčno sito" je uspelo pasti le dvema zasebnima televizijama, ki sta bližje opoziciji: televiziji Skai in Antenni), na drugi strani pa omogočila ustanovitev dveh novih zasebnih televizij, naklonjenih Ciprasovi Sirizi. Pri čemer bi ustanovitev ene od "Ciprasovih" televizij podprla banka, ki velja za prijateljsko Sirizovi vladi.
Leta 2015 je Aleksis Cipras med Grki veljal skoraj za nekakšnega mesijo, ki bo premagal nemško kanclerko Angelo Merkel in izbojeval odpis dolgov ter v Grčiji izkoreninil korupcijo. Toda zdaj so časi Ciprasove slave minili in vse pogosteje je nekdanji up grške in evropske protivarčevalne levice tudi sam tarča ljudskega nezadovoljstva.
Ta poskus, ki so ga v opoziciji, kot piše nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung, označili za avtoritarno dejanje in celo za fašizem, je za zdaj padel v vodo, saj je grško vrhovno sodišče pred dnevi razsodilo, da je zakon o licencah neustaven. A Ciprasova vlada še ni vrgla puške v koruzo, saj je v proceduro takoj vložila nov zakon.
Siriza ni več najbolj priljubljena grška stranka
Vpliv na javno mnenje je seveda zelo pomemben za Ciprasa, še zlasti zato, ker je konec medenih tednov med voditeljem Sirize in grškimi volivci. Če so septembra lani Grki kljub julijski kapitulaciji v Bruslju dali Ciprasu še en prepričljiv mandat, je zdaj Siriza po priljubljenosti zdrsnila za konservativno Novo demokracijo.
Po najbolj sveži javnomnenjski anketi bi za Nova demokracijo glasovalo 31,2 odstotka, za Sirizo pa 21,9 odstotka Grkov. V drugih anketah je razlika v korist Nove demokracije še večja. Če ne bo predčasnih volitev, se bodo Grki na volišča znova odpravili jeseni 2019.
2