Ponedeljek, 17. 10. 2016, 4.19
6 let, 6 mesecev
So uspešne države res tako uspešne, kot mislimo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,03
4
Če so zlasti sredozemske države po izbruhu svetovne finančne krize zgrmele v brezno krize, so nekatere evropske države z lahkoto prebrodile krizo. Poglejmo, kaj se zdaj dogaja s temi državami.
Nemčija: Gospodarska lokomotiva, ki je zdrsnila v osamo in politično krizo
Nemčija je lokomotiva evropskega gospodarstva in svetovna izvozna rekorderka. Nemčija se je finančni krizi, ki se je po svetu razdivjala po letu 2008, več ali manj izognila. Nemška kanclerka Angela Merkel je zaradi varčevalnih diktatov sicer postala osovražena med prezadolženimi južnoevropskimi državami, toda hkrati je veljala za nekakšno nesporno voditeljico EU.
Merklova ni več vladarica Evrope
Nemško gospodarstvo sicer še vedno raste, toda politična moč Nemčije in kanclerke Merklove se je od septembra lani, ko je začela izvajati politiko odprtih vrata za ekonomske migrante in begunce, skorajda razblinila. Navzven in navznoter.
Nemško gospodarstvo je lokomotiva Evrope, toda ima tudi šibko točko - majavo Deutsche Bank.
Če je v boju z grškim premierjem Aleksisom Ciprasom še imela podporo večine članic EU, ki niso hotele več brezpogojno metati na desetine milijard v grški sod brez dna, pa jo je njena politika odprtih vrat osamila v Evropi.
Merklova in brexit
Nekaj časa je bil še njen zvesti podpornik avstrijski kancler Werner Faymann, ki je namesto nje grozil madžarskemu premierju Viktorju Orbanu, ta je postal nekakšen antipod Merklovi, nato pa je tudi Avstrija ubrala Orbanovo pot. Zdaj je glede politike odprtih vrat ter prerazdeljevanja beguncev in migrantov po Evropi strastno na njeni strani samo še majhni Luksemburg.
Še več, politika nemške kanclerke ter televizijski prizori kolon migrantov in beguncev, ki so neovirano prehajali meje evropskih držav, so vplivali tudi na javno mnenje v predreferendumski Veliki Britaniji in nagnili tehtnico na stran "brexitarjev", tj. zagovornikov britanskega izstopa iz EU.
Nemčija je magnet za ekonomske migrante iz Azije in Afrike. To je postala zlasti po tem, ko je Merklova septembra lani začela izvajati politiko odprtih vrat. Čeprav so nekateri gospodarstveniki, kot je prvi mož Daimlerja Dieter Zetsche, napovedovali, da bo zaradi migrantskega vala Nemčija doživela nov gospodarski čudež, se to ni zgodilo.
Vse več Nemcev razočaranih nad Merklovo
Politična moč nekdanje železne kanclerke pa se je skrhala tudi znotraj Nemčije. Zaradi politike odprtih vrat so se pojavila nesoglasja med sestrskima strankama CDU in bavarsko CSU (skupaj v nemškem zveznem parlamentu sestavljata Unijo oziroma Krščansko unijo). Razkol še vedno traja, zato obstaja realna možnost, da bo po dolgih desetletjih konec zavezništva med obema strankama.
Migrantski val, spolni napadi prosilcev za azil na silvestrovo v Kölnu, razraščanje arabskih mafijskih družinskih klanov, islamski terorizem … Vse to je povzročilo osipanje podpore CDU in vzpon Alternative za Nemčijo (AfD). Po zadnji javnomnenjski anketi, ki jo je opravila agencija Insa, bi Unijo, tj. CDU/CSU, volilo le 29,5 odstotka volivcev.
Razbita in negotova nemška politična scena
Nemško politično prizorišče bo torej v prihodnjih letih veliko bolj negotovo, razbito in nepredvidljivo kot pred leti, ko sta dve t. i. ljudski stranki (nem. Volkspartei), desnosredinska Unija in levosredinska SPD, skoraj popolnoma obvladovali politični prostor, liberalna FDP pa je bila jeziček na tehtnici.
V Nemčiji se vse bolj krepi nasprotovanje Angeli Merkel, zlasti v vzhodnih zveznih deželah. Velike volilne uspehe je doživela tudi Alternativa za Nemčijo (AfD), ki nasprotuje politiki odprtih vrat za begunce in migrante.
Statistični podatki za Nemčijo
Spomladanska napoved Evropske komisije:
Rast BDP: 1,7 odstotka – leto 2015, 1,6 odstotka – 2106, 1,6 odstotka – 2017. Povprečje 1996–2011: 1,4 odstotka.
Nezaposlenost: 4,6 odstotka – 2015, 4,6 odstotka – 2016, 4,7 odstotka – 2017. Povprečje 1996–2011: 8,7 odstotka.
Javni dolg: 71,2 odstotka BDP – 2015, 68,6 odstotka BDP – 2016, 66,3 odstotka BDP – 2017. povprečje 1996–2011: 64,5 odstotka BDP.
Aktualna stopnja nezaposlenosti, podatki iz letošnjega avgusta (vir: Eurostat): 4,2 odstotka (2. mesto v EU). Povprečje EU-28: 8,6 odstotka. Povprečje evroobmočja: 10,1 odstotka. Za primerjavo: Slovenija: 7,8 odstotka (15. mesto v EU).
BDP na prebivalca, merjen po kupni moči, glede na povprečje EU (vir: Eurostat):
Leto 2004: 117 odstotkov povprečja EU
Leto 2015: 125 odstotkov povprečja EU (dvig za 8 odstotnih točk)
Avstrija: črni gospodarski oblaki in vzpon svobodnjakov
Naša severna soseda je prav tako primer države, ki je finančna kriza ni preveč pretresla (če izvzamemo v Sloveniji in na Balkanu nasedlo koroško Hypo Alpe Adrio Bank) in je gospodarsko rasla. Toda zadnje čase je na jasnem avstrijskem gospodarskem nebu nekaj črnih oblakov. Lani je bila na primer gospodarska rast "le" 0,9-odstotna.
Narašča tudi stopnja brezposelnosti, letos avgusta je bila 6,2-odstotna. To je sicer še vedno pod povprečjem EU in držav evroobmočja, toda v primerjavi z leti, ko je bila Avstrija ob Nemčiji država EU z najmanjšo stopnjo brezposelnosti, je to korak nazaj.
Propad povojnega strankarskega razmerja moči
Burno je tudi na političnem prizorišču, kjer se nadaljuje trend upadanja moči obeh nekdaj osrednjih avstrijskih strank – konservativne Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) in Socialdemokratske stranke Avstrije (SPÖ). Ta so dokazale letošnje predsedniške volitve, ko se kandidatoma konservativcev in socialdemokratov sploh ni uspelo uvrstiti v drugi krog.
Kdo bo decembra postal predsednik Avstrije? Nekdanji predsednik Zelenih Alexander Van der Bellen ali kandidat svobodnjakov Norbert Hofer?
Maja letos sta se tako za Hofburg spopadla svobodnjak Norbert Hofer in uradno neodvisni, dejansko pa kandidat Zelenih Alexander Van der Bellen. Zadnji je za las zmagal, toda zaradi nepravilnosti so bile volitve razveljavljene, tako da se bosta Hofer in Van der Bellen spet pomerila na novih volitvah 4. decembra letos.
Bo zamenjava na vrhu rešila socialdemokrate?
Velik uspeh Hoferja je samo dokaz več, da severno od Karavank vse bolj narašča moč avstrijskih svobodnjakov. Tako kot za nemško AfD je migrantski val tudi svobodnjakom dal vetra v jadra – trenutno so po javnomnenjskih anketah najbolj priljubljena stranka v Avstriji.
Krepitev svobodnjakov je odnesla tudi avstrijskega kanclerja, socialdemokrata Wernerja Faymanna, ki je odstopil maja letos. Na čelu stranke in vlade ga je zamenjal Christian Kern. Poteza, s katero želijo socialdemokrati preprečiti erozijo volilne podpore.
Kurz noče Turčije v EU
Na drugi strani ÖVP, da bi preprečila beg glasov k svobodnjakom, skozi vlado uveljavlja vse tršo politiko do migrantov, prosilcev za azil in do morebitnega vstopa Turčije v EU. Obraz te nove trše politike je mladi avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz.
Predsednik svobodnjakov Heinz-Christian Strache ima realne možnosti, da leta 2018 (ko bodo predvidoma redne parlamentarne volitve) postane avstrijski kancler. Frauke Petry, ki vodi nemško AfD, pa je šele na začetku svojega morebitnega naskoka na oblast.
Statistični podatki za Avstrijo
Spomladanska napoved Evropske komisije:
Rast BDP: 0,9 odstotka – 2015, 1,5 odstotka – 2106, 1,6 odstotka – 2017. Povprečje 1996–2011: 2,1 odstotka.
Nezaposlenost: 5,7 odstotka – 2015, 5,9 odstotka – 2016, 6,1 odstotka – 2017. Povprečje 1996–2011: 4,7 odstotka.
Javni dolg: 86,2 odstotka BDP – 2015, 84,9 odstotka BDP – 2016, 83 odstotka BDP – 2017. povprečje 1996–2011: 68,9 odstotka BDP.
Aktualna stopnja nezaposlenost, podatki iz letošnjega avgusta (vir: Eurostat): 6,2 odstotka (11. mesto v EU).
BDP na prebivalca, merjeno po kupni moči, glede na povprečje EU (vir: Eurostat):
Leto 2004: 125 odstotkov povprečja EU
Leto 2015: 125 odstotkov povprečja EU (brez sprememb)
Poljska: Gospodarski vzpon in preobrat na desno
Poljska je država, ki je v času, ko je v številnih drugih članicah EU vladalo pojemanje gospodarske rasti ali celo recesija, nezadržno rasla. V zadnjih letih ji je uspelo tudi krepko zmanjšati brezposelnost, ki je bila pred tem kljub rasti precej visoka. Avgusta letos je bilo brez dela 5,9 odstotka Poljakov, kar državo med Karpati in Baltikom uvršča v evropski vrh.
Toda država je tudi gospodarsko-politično razklana: če so zahodni deli s prestolnico Varšava nadpovprečno uspešni, vzhodni deli predstavljajo revnejšo polovico Poljske. In prav ta polovica je trdnjava nacionalno-konservativne stranke Zakon in pravičnost (PiS).
Desnica zmaga na predsedniških in parlamentarnih volitvah
Kandidat te stranke Andrzej Duda je lani spomladi presenetljivo zmagal na predsedniških volitvah, oktobra lani pa je Zakon in pravičnost zmagala tudi na parlamentarnih volitvah in desnosredinsko Državljansko platformo potisnila v opozicijo.
Lani se je Poljska premaknila še bolj na desno: najprej je predsednik Poljske postal Andrzej Duda (stranka Zakon in pravičnost), jeseni pa je premierka postala njegova strankarska kolegica Beata Szydlo. Kot zanimivost: na Poljskem v parlamentu ni nobene socialdemokratske oziroma socialistične stranke, glavna opozicijska stranka pa je desnosredinska Državljanska platforma.
Zakon in pravičnost je takoj z novim zakonom spremenila delovanje ustavnega sodišča ter poljsko javno radiotelevizijo spremenila v nacionalno kulturno ustanovo. Poleg tega se je zapletlo tudi glede imenovanja in razrešitve ustavnih sodnikov.
Pod drobnogledom Evropske komisije
To je decembra lani na ulice pognalo številne privržence opozicije. Na stran poljske opozicije je stopil tudi Bruselj, predvsem pa Nemčija, ki si Zakona in pravičnosti ne želi na oblasti. Nemir glede medijskega zakona ter sestave in delovanja ustavnega sodišča se je pozneje umiril.
Je pa opozicijski del Poljske nedavno razburil nov, še strožji zakon o splavu, ki je na ulice pognal zlasti Poljakinje. Tokrat je vlada stopila korak nazaj, tako da strožji zakon ni dobil podpore.
Vlada izgubi britanskega zaveznika
Težava za Poljsko, zlasti pa za Zakon in pravičnost, je, da bo z izstopom evroskeptične Velike Britanije iz EU izgubila najmočnejšega zaveznika. Zakon in pravičnost bo zunanjepolitično šibkejša zaradi tega, ker je na ravni EU članica Zveze evropskih konservativcev in reformistov, del te so bili tudi britanski konservativci.
Opozicijski del Poljske od lanskega decembra pogosto protestira na ulicah: najprej so protestirali proti zakonu o ustavnem sodišču in novem medijskem zakonu, zadnji protesti pa so bili uperjeni proti novemu, strožjemu zakonu o splavu.
Na drugi strani je najmočnejša poljska opozicijska stranka Državljanska platforma članica precej vplivnejša Evropske ljudske stranke. Poleg tega je predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, nekdanji poljski premier in predsednik Državljanske platforme. Zakon in pravičnost torej v Bruslju nima močnih zaveznikov.
Se bodo morali poljski izseljenci vrniti iz Britanije?
Izstop Velike Britanije iz EU predstavlja nevarnost za Poljsko tudi zato, ker se postavlja vprašanje, kaj bo s poljskimi delavci na Otoku – bodo še lahko delali ali bodo morali oditi nazaj na Poljsko, kar bo seveda povečalo stopnjo brezposelnosti in poljsko gospodarstvo naredilo šibkejše. V Veliki Britaniji namreč živi kar 850 tisoč Poljakov, po nekaterih podatkih je poljščina zdaj drugi najbolj razširjeni jezik na Otoku.
Statistični podatki za Poljsko
Pomladanska napoved Evropske komisije:
Rast BDP: 3,6 odstotka – 2015, 3,7 odstotka – 2106, 3,6 odstotka – 2017. Povprečje 1996–2011: 4,4 odstotka.
Nezaposlenost: 7,5 odstotka – 2015, 6,8 odstotka – 2016, 6,3 odstotka – 2017. Povprečje 1996–2011: 13,5 odstotka.
Javni dolg: 51,3 odstotka BDP – 2015, 52 odstotkov BDP – 2016, 52,7 odstotka BDP – 2017. povprečje 1996–2011: 44,5 odstotka BDP.
Aktualna stopnja nezaposlenosti, podatki iz letošnjega avgusta (vir: Eurostat): 5,9 odstotka (7. mesto v EU).
BDP na prebivalca, merjen po kupni moči, glede na povprečje EU (vir: Eurostat):
Leto 2004: 49 odstotkov povprečja EU
Leto 2015: 69 odstotkov povprečja EU (dvig za 20 odstotnih točk)
Slovaška: Najbolj avtomobilska država na svetu
Slovaška je država, ki piše gospodarsko zgodbo o uspehu zlasti s privabljanjem avtomobilskih proizvajalcev. Če je leta 1993 Slovaška izdelala okoli deset tisoč avtomobilov, je leta 2014 iz slovaških tovarn na trg prišlo skoraj milijon novih avtomobilov. Slovaki izdelajo 178 avtomobilov na tisoč prebivalcev, kar je največ na svetu.
Neposredno in posredno daje avtomobilska industrija delo več kot 200 tisoč Slovakom ter predstavlja 13 odstotkov slovaškega bruto domačega proizvoda (BDP) in 43 odstotkov vse industrijske proizvodnje.
Slovaški premier je Robert Fico, ki je uradno socialdemokrat. Ker pa je oster nasprotnik sprejemanja migrantov, so se v Evropi celo pojavile pobude, da bi njegovo stranko Smer izključili iz Socialistične internacionale.
Slovaška edina evrska članica višegrajske četverice
Slovaška je tudi edina od držav višegrajske četverice (Češka, Poljska, Slovaška in Madžarska), ki je članica evroobmočja. Prav tako kot vse druge države višegrajske četverice je tudi Slovaška zagovornica stroge politike priseljevanja in nasprotnica obveznih kvot oziroma prerazdeljevanja migrantov in beguncev.
Slovaki so letos marca odšli na volišče. Zmagala je vladajoča stranka Smer, ki jo vodi slovaški premier Robert Fico, a je dobila manj glasov kot na prejšnjih volitvah. Tako je moral Fico tokrat oblikovati koalicijsko vlado skupaj s Slovaško nacionalno stranko, desnosredinsko stranko Siet in stranko Most-Hid, ki predstavlja madžarsko manjšino.
Statistični podatki za Slovaško
Pomladanska napoved Evropske komisije:
Rast BDP: 3,6 odstotka – 2015, 3,2 odstotka – 2106, 3,3 odstotka – 2017. Povprečje 1996–2011: 4,3 odstotka.
Nezaposlenost: 11,5 odstotka – 2015, 10,5 odstotka – 2016, 9,5 odstotka – 2017. Povprečje 1996–2011: 14,8 odstotka.
Javni dolg: 52,9 odstotka BDP – 2015, 53,4 odstotka BDP – 2016, 52,7 odstotka BDP – 2017. Povprečje 1996–2011: 38,1 odstotka BDP.
Aktualna stopnja nezaposlenosti, podatki iz letošnjega avgusta (vir: Eurostat): 9,5 odstotka (21. mesto v EU)
BDP na prebivalca, merjen po kupni moči, glede na povprečje EU (vir: Eurostat):
Leto 2004: 56 odstotkov povprečja EU
Leto 2015: 77 odstotkov povprečja EU (dvig za 19 odstotnih točk)
Češka: država, ki skorajda ne pozna brezposelnosti
Češka za razliko od zgoraj omenjenih držav finančno-gospodarske krize ni prebrodila z lahkoto oziroma brez padcev. Nekaj let se je namreč njeno gospodarstvo krčilo, toda kljub temu je Češki uspelo postati najboljša na dveh lestvicah.
Uspelo ji je izriniti Slovenijo s prvega mesta lestvice uspešnosti nekdanjih komunističnih držav. Leta 2015 je namreč Češka glede na kupno moč dosegla 85 odstotkov povprečja BDP EU, Slovenija pa 83 odstotkov.
Razburljiva leta na češki politični sceni
Še bolj razveseljujoče za Češko pa je, da ima najnižjo stopnjo nezaposlenosti v EU oziroma je skorajda dosegla polno zaposlenost. Avgusta letos je bila v tej srednjeevropski državi stopnja nezaposlenosti le 3,9 odstotka.
Češka je postala najbogatejša država vzhodno od nekdanje železne zavese. Je pa velika razlika v življenjski ravni med prebivalci bogate Prage in drugimi, revnejšimi deli Češke.
Tako kot češko gospodarstvo je bilo nekaj let negotovo in razburkano tudi na političnem področju. Maja 2009 je v parlamentu padla desnosredinska vlada, ki jo je vodil Mirek Topolanek (Češki državljanski forum). Kljub dogovoru med Češkim državljanskim forumom (ODS) in opozicijskimi socialdemokrati ni bilo predčasnih volitev.
Predčasne volitve
Na rednih volitvah leta 2010 so zmagali socialdemokrati, toda desnosredinsko vlada je spet sestavil ODS. Premier je postal Petr Nečas, ki pa je tako kot Topolanek predčasno končal mandat, saj je zaradi podkupovalne afere odstopil junija 2013.
Na predčasnih volitvah oktobra istega leta so spet največ glasov dobili socialdemokrati, ki pa jim je tokrat uspelo sestaviti koalicijsko vlado – premier je postal socialdemokrat Bohuslav Sobotka.
Novi up Čehov je postal milijarder
Predčasne volitve 2013 so bile prelomne tudi zato, ker je velik osip na teh volitvah doživela desnosredinska ODS, stranka, ki jo je ustanovil nekdanji češki premier in predsednik Vaclav Klavs in je bila od žametne revolucije naprej najmočnejša stranka desno od sredine.
Češki finančni minister Andrej Babiš je najbogatejši Čeh in ima lepe možnosti, da prihodnje leto postane tudi češki premier. Opozicija mu očita, da svoj položaj v vladi izkorišča v korist svojih podjetij.
Na drugi strani je velik uspeh doživela češka različica novih obrazov – desnosredinska stranka Ano, ki jo vodi milijarder Andrej Babiš. Ta je stranko, ki je leta 2013 prvič nastopila na volitvah, z gesli o boju proti korupciji popeljal celo na drugo mesto.
Bo najbogatejši Čeh prihodnje leto postal tudi češki premier?
Vzpon Babiša, ki je v Sobotkovi vladi finančni minister, pa še ni končan. Njegova stranka Ano je oktobra letos zmagala na regionalnih volitvah, tako da ne bo presenečenje, če bo po prihodnjih parlamentarnih volitvah, te bodo oktobra leta 2017, Češka za premierja dobila milijarderja.
Češko politično prizorišče je zanimivo tudi zato, ker je Češka ena od redkih nekdanjih komunističnih držav, kjer prej vladajoča komunistična partija ni spremenila imena in se razglasila za socialdemokratsko stranko, ampak je v imenu ohranila oznako komunizem. Na zadnjih volitvah so se češki komunisti uvrstili na tretje mesto.
Statistični podatki za Češko
Pomladanska napoved Evropske komisije:
Rast BDP: 4,2 odstotka – 2015, 2,1 odstotka – 2106, 2,6 odstotka – 2017. Povprečje 1996–2011: 2,7 odstotka.
Nezaposlenost: 5,1 odstotka – 2015, 4,5 odstotka – 2016, 4,4 odstotka – 2017. Povprečje 1996–2011: 6,8 odstotka.
Javni dolg: 41,1 odstotka BDP – 2015, 41,3 odstotka BDP – 2016, 40,9 odstotka BDP – 2017. Povprečje 1996–2011: 25 odstotkov BDP.
Aktualna stopnja nezaposlenosti, podatki iz letošnjega avgust (vir: Eurostat): 3,9 odstotka (1. mesto v EU).
BDP na prebivalca, merjen po kupni moči, glede na povprečje EU:
Leto 2004: 79 odstotkov povprečja EU
Leto 2015: 85 odstotkov povprečja EU (dvig za 6 odstotnih točk)
4