Torek, 17. 10. 2023, 13.27
1 leto
Zakaj Egipt noče palestinskih beguncev?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,52
Egipt zatrjuje, da v trenutnih razmerah ne namerava odpreti prehoda Rafa, dokler izraelska stran, ki izvaja napade tudi na jugu Gaze in na samem območju Rafe, ne bo zagotovila, da je to varno, a obstajajo tudi drugi razlogi za to, da Egipt noče odpreti meje.
Na jug Gaze proti meji z Egiptom se je po začetku izraelskega napada, ki je sledil napadu palestinske teroristične organizacije Hamas, umaknilo okoli milijon Palestincev, a mejni prehod Rafa za njih ostaja zaprt. Razlog je predvsem v strahu egiptovskih oblasti pred destabilizacijo razmer v državi, ki bi jo lahko povzročil močan begunski val iz Gaze, čeprav so tako Egipčani kot Palestinci sunitski muslimani.
Tako Izrael kot Egipt sta po Hamasovem prevzemu oblasti v Gazi leta 2007 poostrila nadzor nad prehajanjem ljudi in blaga na to območje in z njega. Obe državi se pri tem sklicujeta na varnostne razloge.
V Gazo je tako tudi v času miru mogoče priti le skozi tri mejne prehode. Prvi je Erez na meji z Izraelom, ki pa je od Hamasovega terorističnega napada zaprt. Drugi je Kerem Šalom na tromeji med Gazo, Egiptom in Izraelom, ki je v osnovi namenjen zgolj prevozu trgovskega blaga in je od napada prav tako zaprt.
Kakšne so razmere v Rafi in drugje na območju Gaze? Video: Reuters
Tretji prehod, ki za palestinske begunce ostaja edina možnost, da pridejo na varno ali da jim vsaj dostavijo humanitarno pomoč, pa je mejni prehod Rafa na meji z Egiptom. V času miru je treba prošnjo za njegov prehod vložiti več tednov vnaprej, pri čemer tako Hamasov režim na palestinski strani kot tudi egiptovske oblasti veliko prošenj brez kakšne posebej temeljite obrazložitve zavrnejo. Po zadnjem izbruhu nasilja je tudi ta mejni prehod zaprt.
Egipt zatrjuje, da v trenutnih razmerah ne namerava odpreti prehoda Rafa, dokler izraelska stran, ki izvaja napade tudi na jugu Gaze in na samem območju Rafe, ne bo zagotovila, da je to varno, a obstajajo tudi drugi razlogi za to, da Egipt noče odpreti meje.
Strah pred islamskimi skrajneži
Kot pojasnjuje BBC-jev zunanjepolitični urednik Jeremy Bowen, je Egipt načeloma pripravljen odpreti mejo za dostavo humanitarne pomoči Palestincem, ki naj bi je bilo na egiptovski strani že več kot dva tisoč ton, in za evakuacijo tujih državljanov, ni pa naklonjen množičnemu prihodu palestinskih beguncev, saj se boji, da bi lahko z njimi v državo prišli tudi militantni islamisti.
Raziskava palestinskega raziskovalnega centra, izvedena le mesec dni pred krvavim napadom na Izrael, je pokazala, da bi med Palestinci v Gazi na parlamentarnih volitvah svoj glas Hamasu, ki ima ideološke korenine v egiptovskem islamističnem gibanju Muslimanska bratovščina, namenilo 44 odstotkov anketirancev, kar pomeni, da bi med begunci, ki bi prišli v Egipt, lahko bilo ogromno podpornikov tako Hamasa kot Muslimanske bratovščine.
Aktualni egiptovski predsednik Abdel Fatah Al Sisi je močan nasprotnik Muslimanske bratovščine, ideološke predhodnice palestinskega terorističnega gibanja Hamas.
Egiptovski predsednik nasprotnik ideoloških prednikov Hamasa
Hamas je leta 1987 ustanovil palestinski imam Ahmed Jasin. Leta 2004 so Jasina, ki je bil skoraj popolnoma slep in zaradi nesreče v otroštvu na invalidskem vozičku, v napadu s helikopterjem ubili Izraelci. Njegovega pogreba se je udeležilo okoli 200 tisoč Palestincev.
Jasin je poleg Hamasa ustanovil palestinsko vejo Muslimanske bratovščine, egiptovske sunitske organizacije, ki si prizadeva za islamizacijo egiptovske družbe in uvedbo šeriatskega prava, pri čemer je svoje ideje širila tudi z nasiljem. Njeni borci so se borili v vojnah proti Izraelu, katerega obstoja ne priznavajo.
Njen privrženec je bil tudi nekdanji egiptovski predsednik Mohamed Mursi, ki ga je v državnem udaru leta 2013 odstavil aktualni predsednik Abdel Fatah Al Sisi. Ta je nasprotnik Muslimanske bratovščine. Načeloma si prizadeva za modernizacijo islama in nasprotuje tako imenovanemu političnemu islamu, a tudi on državo vodi z zatiranjem opozicije, pri čemer človekoljubne organizacije opozarjajo celo na mučenja in ugrabitve njegovih političnih nasprotnikov.
Islamistični pokoli na Sinajskem polotoku
Egiptovske oblasti skrbi tudi to, da je severni Sinaj, kjer je tudi njegova meja z Gazo, že od strmoglavljenja dolgoletnega egiptovskega voditelja Hosnija Mubaraka leta 2011 nemirno območje. Napadi islamskih skrajnežev, predvsem na varnostne sile in krščansko manjšino, so se še okrepili po vojaškem strmoglavljenju Mursija.
Leta 2015 so tako med drugim islamisti na letališču v Šarm el Šejku na rusko letalo namestili bombo, ki je med poletom eksplodirala in ubila 224 ljudi na krovu, dve leti kasneje pa je Islamska država v napadu na mošejo Al Ravda na Sinaju ubila 311 ljudi.
Tudi Jordanci nočejo Palestincev
Jordanski kralj Abdulah II. je medtem med obiskom Berlina opozoril na težave na Bližnjem vzhodu, če se bo konflikt med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas razširil na druge države. "Regija je na robu prepada," je posvaril po srečanju z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem.
Jordanski kralj je ob tem dal jasno vedeti, da njegova država ni pripravljena sprejeti palestinskih beguncev z območja Gaze. "Kar zadeva prihod beguncev v Jordanijo - in tu lahko govorim ne le v imenu Jordanije, ampak tudi naših prijateljev v Egiptu -, je to za nas meja, ki je ne bomo prestopili," je dejal. Poudaril je, da se morajo s humanitarno krizo v Gazi ukvarjati na območju Gaze in na Zahodnem bregu, poroča STA.
Po pisanju Reutersa se sicer med arabskimi narodi na Bližnjem vzhodu krepi strah, da bi lahko zadnji odziv Izraela na Hamasov teroristični napad sprožil trajno izselitev Palestincev z območij, na katerih bi si ti želeli ustanoviti svojo državo.
