Ponedeljek, 1. 10. 2018, 11.44
5 let, 6 mesecev
S tem dosežkom se je začelo novo obdobje v zdravljenju raka
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,70
Imunoterapija, ki sta jo razvila danes razglašena prejemnika Nobelove nagrade za medicino, pomeni novo obdobje v zdravljenju raka, je pojasnil strokovni direktor ljubljanskega onkološkega inštituta Viljem Kovač. Tovrstno zdravljenje je namreč učinkovitejše in ima dolgotrajne učinke tudi pri napredovanih oblikah raka.
70-letni Američan James P. Allison in 76-letni Japonec Tasuku Honjo sta nagrado prejela za razvoj zaviralcev imunskih stikal, je pojasnil Kovač. Allison je razvil monoklonska protitelesa anti-CTLA-4, Honjo pa protitelesa anti-PD-1.
Učinek zdravljenja je dolgotrajen
Proteinska receptorja CTLA-4 in PD-1 namreč imunskim celicam preprečujeta prepoznavanje rakavih celic. S protitelesi pa dosežejo, da celice imunskega sistema rakave celice prepoznajo in uničijo. Rakave celice pri tem propadejo, tako da je učinek zdravljenja dolgotrajen, je dodal slovenski znanstvenik, ki se tudi sam ukvarja s tovrstnim zdravljenjem raka.
Gre za novo obdobje zdravljenja raka, je poudaril Kovač. Imunoterapijo namreč običajno uvajajo pri zdravljenju bolj napredovanih oblik rakavih obolenj, ki se imenujejo metastatske oblike. Te praviloma niso ozdravljive.
Bolezen lahko celo izgine
Tovrstno zdravljenje bolnikom omogoča, da z boleznijo živijo več let, ali pa bolezen celo izgine, kar z drugimi načini zdravljenja ni bilo mogoče. Izrazil je upanje, da bodo terapijo razvili do takšne stopnje, da bodo ljudje čim dlje kakovostno živeli, je dejal.
Ta način zdravljenja prehaja tudi v nižje stadije bolezni
Kot je še pojasnil strokovni direktor onkološkega inštituta, v zadnjem obdobju ta način zdravljenja prehaja tudi v nižje stadije bolezni, kjer imnuoterapijo kombinirajo z radioterapijo. Tako poskušajo dobro slediti bolnikovemu zdravstvenemu stanju in tudi stranskim učinkom imunoterapije, ki so sicer bolj blagi, ter preprečiti hujše učinke.
Ob tem je izrazil veselje, da je to novo področje v medicini prejelo takšno priznanje. Tovrstno zdravljenje se sicer uporablja pri zdravljenju malignega melanoma, ledvičnega in pljučnega raka. Z zadnjim se ukvarja tudi slovenski strokovnjak.
Allison je eden od dveh znanstvenikov, ki sta leta 1995 ugotovila, da CTLA-4 deluje kot proteinsko stikalo na celicah imunskega sistema, limfocitih T. Gre za bele krvničke, ki imajo osrednjo vlogo v delovanju prirojenega imunskega sistema.
Honjo je prav tako sredi 90. let prejšnjega stoletja odkril PD-1, ki tudi deluje kot stikalo, a na drugačen način.
