Petek, 21. 6. 2019, 6.27
5 let, 5 mesecev
Vrh EU brez dogovora o vodilnih položajih, nov poskus 30. junija
Voditelji članic EU sinoči v Bruslju niso uspeli doseči dogovora o svežnju imenovanj na vodilne položaje. Vnovič bodo poskusili na izrednem zasedanju 30. junija, je po koncu prvega dne zasedanja povedal predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Cilj je, da se takrat doseže kompromis o uravnoteženem svežnju, poudarjajo voditelji.
Nobeden od kandidatov treh glavnih evropskih političnih družin za predsedniški položaj v Evropski komisiji, ki je ključen del kadrovske sestavljanke, nima potrebne večine, je pojasnil predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, ki vodi posvetovanja o vodilnih položajih.
Kandidat desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), relativne zmagovalke volitev, je Nemec Manfred Weber, kandidat drugouvrščenih socialistov je Nizozemec Frans Timmermans, kandidatka tretjeuvrščenih liberalcev pa Danka Margrethe Vestager.
Kandidata za predsednika komisije predlagajo voditelji članic unije s kvalificirano večino, potrdi pa ga Evropski parlament z absolutno večino.
Šarec glede vodilnih položajev ne izključuje ničesar, kritičen do načina pogajanj
Premier Marjan Šarec je po spodletelem poskusu dogovora o svežnju imenovanj na vodilne položaje v EU danes v Bruslju povedal, da ne izključuje ničesar. Šarec je izpostavil, da niti ni bilo pričakovano, da bo kar vse dorečeno že v prvem poskusu, zato ni želel preostro soditi o izidu.
Na vprašanje, ali so kandidati konservativcev, socialistov in liberalcev za položaj predsednika Evropske komisije - Manfred Weber, Frans Timmermans in Margrethe Vestager - še v igri ali ne, je odgovoril, da bi glede na pestro dogajanje to težko rekel. "Ničesar ne bi izključil, glede na to, da ni nič dorečenega, bomo videli, kako se bo odvijal proces v prihodnjih dneh," je dejal.
Korak h kompromisu morajo sedaj po njegovem mnenju narediti vsi, ki igrajo ključne vloge, tako da se bo počasi začelo dogovarjati, katera skupina bo prevzela kateri položaj in potem o imenih. Za zdaj nihče noče govoriti o imenih, saj lahko to za tistega, ki je omenjen, pomeni, da ni več v igri, je pojasnil.
Premier je sicer kritičen do načina pogajanj, želi si več organiziranosti, pogajanj "po enem kanalu, ne po več kanalih". "Pogajanja niso bila ravno uspešna," je ocenil ter poudaril, da bo potrebnega več dialoga in usklajenosti.
Upa, da bo dogovor mogoče doseči 30. junija, ko bodo voditelji znova poskusili najti kompromis. "Hčerka bo jezna name, ker praznuje 12 let, pa me spet ne bo doma," je še povedal Šarec.
Na vprašanje, ali se poskuša prepričati nemško kanclerko Angelo Merkel, da bi prevzela predsedniški položaj v komisiji, je premier odgovoril, da je ona povedala, da te želje nima, da pa so mnoga imena še lahko v igri. "Dokler ni vse odločeno, ni še nič odločeno," je sklenil.
Merklova si ne želi krize
Nemška kanclerka Angela Merkel je izrazila zaskrbljenost zaradi pomanjkanja jasne večine tako v parlamentu kot med voditelji za Webra. "Ta ugotovitev je izziv. To je očitno," je dejala in izpostavila, da nikakor ne želijo krize s parlamentom.
Francoski predsednik Emmanuel Macron pa na vprašanje, ali je sistem spitzenkandidatov mrtev, odgovarja, da "sistem v naši pogodbi itak ne obstaja". Izpostavil je pomen spolne in geografske uravnoteženosti ter sposobnosti kandidatov.
Macron je tudi znova izpostavil, da Francija ne nasprotuje Webru zaradi njegove nacionalnosti. Če bi bila kanclerka kandidatka za predsednico komisije, bi jo podprl, ker ima kompetence za to in bi bila dobra predsednica, je ponovil že znano stališče.
Zdaj sledijo posvetovanja znotraj posameznih političnih družin, Tusk bo nadaljeval pogovore tako z voditelji članic kot z Evropskim parlamentom.
Še prezgodaj za imena
O novih imenih nihče ni želel govoriti. "Potrebujemo več časa za pogovore o celotni pokrajini. Danes je prezgodaj za imena," je dejal Tusk.
Da je o imenih prezgodaj govoriti, je izpostavil tudi hrvaški premier Andrej Planković, eden od koordinatorjev EPP v pogajanjih o vodilnih položajih, ki se sicer neuradno v medijih tudi omenja v množici morebitnih kandidatov za visoke stolčke.
Plenković je pojasnil, da ima razprava pet ravni. V prvi vrsti gre za konceptualne razlike, ker nekateri podpirajo koncept spitzenkandidatov, drugi - liberalci in Macron - pa ne, ker ni nadnacionalnih list.
Druga raven so različni pristopi političnih strank glede tega, katera si zasluži predsedniški položaj v komisiji, tretja je medinstitucionalni odnos med članicami in parlamentom, četrta geografsko ravnotežje, peta pa spolna uravnoteženost.
Juncker se zabava
Sedanji predsednik komisije Jean-Claude Juncker, sploh prvi spitzenkandidat, ki je dejansko postal predsednik, pa je danes poudaril, da ga zabava, ko ugotavlja, da ni lahko najti njegovega naslednika.
Na vprašanje, kaj bo drugače čez deset dni, da se pričakuje, da bo dogovor laže doseči takrat kot danes, pa je Juncker odvrnil, da tega sicer ne pričakuje, a da je to treba storiti.
Tusk je zanikal govorice, da je množici morebitnih kandidatov za predsednika komisije dodano tudi njegovo ime. Juncker je k temu dodal, da je "k sreči" tako.
Danes o reformi območja evra in brexitu
Voditelji 27 članic EU bodo danes brez Velike Britanije razpravljali o reformi v območju evra in pregledali stanje v procesu brexita, potem ko kljub sestankovanju v zgodnje jutranje ure prvi dan zasedanja ni bilo mogoče doseči dogovora o svežnju imenovanj na vodilne položaje. Ta tema bo sicer po pričakovanjih tudi danes še odmevala.
Izredni vrh 30. junija naj bi se začel ob 18. uri. Sprva se je kot verjetnejši datum omenjal 1. julij, ker bodo nekateri voditelji pred tem na poti z vrha skupine G20 v japonski Osaki, a na koncu so se odločili za dan prej.
Neuradno je slišati, da je bila razprava o vodilnih položajih precej kaotična in da ni nikakršnih premikov. Slišati je tudi kritike, da Tusk ni najbolje odigral svoje vloge glavnega koordinatorja pogajanj.
1