Bruselj bo Sloveniji nakazal 440 milijonov evrov. Za kaj bodo porabljeni?

Zahtevek, ki vključuje peti in šesti obrok nepovratnih sredstev v skupni vrednosti nekaj nad 400 milijonov evrov ter tretji obrok posojil v višini skoraj 40 milijonov evrov, se nanaša predvsem na izpeljane reforme in naložbe na področjih dolgotrajne oskrbe, zdravstva, javnega potniškega prometa, železniške infrastrukture in energetske učinkovitosti.

Za kaj bodo sredstva porabljena?

Na komisiji so med ukrepi, ki jih je morala Slovenija izvesti za izplačilo teh sredstev, izpostavili celovito reformo dolgotrajne oskrbe in shemo o skrajšanem delovnem času, ki je podjetjem na razpolago v primeru naravnih nesreč ali nenadnega poslabšanja gospodarskih razmer.

Na slovenskem uradu za okrevanje in odpornost, ki koordinira porabo sredstev za okrevanje, so medtem v sporočilu za javnost ob pozitivni predhodni oceni Evropske komisije omenili tudi predložitev zakonodajnega predloga za celovito spremembo pokojninskega in invalidskega zavarovanja v državni zbor. Ta je sredi septembra reformo že potrdil, a ji grozi referendum. Pobudniki referenduma so 40 tisoč podpisov začeli zbirati pretekli teden.

Obenem so na uradu med izvedenimi ukrepi našteli še uveljavitev zakona, ki prinaša reformo plač v javnem sektorju, na naložbenem delu pa oddajo javnega naročila za gradnjo nove infekcijske klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana ter izvedbo nadgradnje železniških postaj v Grosupljem in Domžalah.

Komisija je sklenila, da je Slovenija izpolnila vseh 21 mejnikov in šest ciljev, vključenih v zahtevek. Po odobritvi na Svetu EU, za kar ima ta štiri tedne časa, ji bo tako izplačala 439,7 milijona evrov. Bruto znesek četrtega zahtevka je sicer znašal 502,4 milijona evrov, a bo neto izplačilo zaradi sorazmernega upoštevanja predplačila nepovratnih sredstev, ki jih je Slovenija prejela na začetku izvajanja mehanizma leta 2021, sorazmerno prilagojen.

Skupaj bo Slovenija prejela 45,5 odstotka 

Skupaj bo tako Slovenija po izplačilu, ki ga pričakuje še letos, prejela 1,54 milijarde oziroma 69 odstotkov od 2,23 milijarde evrov, kolikor ji je na voljo v okviru evropskega mehanizma za okrevanje po koronski krizi. Ob tem je izpolnjenih 91 mejnikov in ciljev, kar predstavlja 45,5 odstotka od skupne številke 200. Rok za izpolnitev ciljev in mejnikov, na podlagi česar članice prejemajo izplačila, se bo sicer iztekel 31. avgusta prihodnje leto.

Minister za finance Klemen Boštjančič je poudaril, da današnja predhodna pozitivna ocena zahtevka ni le potrditev uspešnega izpolnjevanja mejnikov in ciljev, ampak tudi priznanje vsem, ki na kakršenkoli način prispevajo k uresničevanju naložb in reform.

"Za vsakim uspešno izpolnjenim mejnikom in ciljem stojijo vztrajni in prizadevni posamezniki v državnih ustanovah, gospodarstvu, interesnih združenjih, poslanskih klopeh in še bi lahko našteval. Ključna je njihova pripravljenost na dialog. Ta je izredno pomemben in v večini večjih strukturnih reform izredno zahteven, a le na ta način zadeve premikamo naprej, kar je prepoznala tudi Evropska komisija," so Boštjančiča citirali na uradu za okrevanje in odpornost.

Država je sicer končnim prejemnikom za izvedene projektne aktivnosti na podlagi izvajanja načrta za okrevanje do zdaj izplačala nekaj več kot 1,08 milijarde evrov. Za izvedbo naložb je bilo zagnanih več kot 1.360 projektov po vsej Sloveniji.