Visoki uradnik EU razkril načrt za Bližnji vzhod #video

18.18 Greta Thunberg na udaru kritik v Nemčiji zaradi propalestinske drže

Švedska podnebna aktivistka Greta Thunberg se je v Nemčiji znašla pod plazom kritik, potem ko je v nedeljo na podnebnem protestu v Amsterdamu izrazila solidarnost s Palestinci v Gazi. Nemška skupina podnebnega gibanja Petki za prihodnost, ki ga je začela Thunbergova, se je ogradila od njenih pogledov na vojno med skrajnim gibanjem Hamas in Izraelom.

Kako so Greti Thunberg na shodu v podporo Palestini iz rok skoraj iztrgali mikrofon:

“No climate justice on occupied land”

Respect for Greta Thunberg’s vocal commitment to the cause of Palestine.

One struggle, one fight! 🇵🇸🌱🍉pic.twitter.com/Y8SJ2WuOJR

— Lukas Slothuus (@lslothuus) November 12, 2023

Thunbergova se je v nedeljo na podnebnem shodu v nizozemski prestolnici, ki se ga je udeležilo več deset tisoč ljudi, postavila na stran Palestincev. S tradicionalno črno-belo palestinsko ruto okoli vratu je dejala, da je podnebno gibanje dolžno "poslušati glasove tistih, ki so zatirani ter se borijo za mir in pravičnost".

Pri tem je večkrat vzkliknila: "Ni podnebne pravičnosti na zasedeni zemlji." S tem je očitno namigovala na palestinska ozemlja, ki jih je zasedel Izrael, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Med njenim nastopom na odru jo je prekinil moški, ki ji je hotel iz rok iztrgati mikrofon, češ da je prišel zaradi podnebnega protesta in ne zaradi njenih političnih stališč. Potem ko so moškega varnostniki odpeljali z odra, je Thunbergova skupaj z množico začela vzklikati: "Ni podnebne pravičnosti na zasedeni zemlji!"

18.14 Zunanji ministri EU podprli Borrellov okvir za Bližnji vzhod po koncu napetosti

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je danes zunanjim ministrom članic predstavil okvir za Bližnji vzhod po trenutnih napetostih, ki določa nekaj pogojev. Med temi je, da Palestincev ne bi smeli pregnati z območja Gaze. Ministri so podprli pristop, ki jim ga je predstavil, je po zasedanju povedal Borrell.

Po njegovih besedah je prvi pogoj, da ne sme priti do prisilnega razseljevanja Palestincev iz Gaze. Kot drugi pogoj okvir določa, da se ozemlje Gaze ne sme zmanjšati.

"Z drugimi besedami to pomeni, da Izrael ne sme okupirati Gaze. Izraelske obrambne sile ne smejo trajno okupirati Gaze, prav tako se Hamas ne sme vrniti v Gazo," je pojasnil Borrell.

V prihodnjih dneh se bo Josep Borrell odpravil na turnejo po regiji, v okviru katere bo obiskal Izrael, Palestino, Bahrajn, Savdsko Arabijo, Katar in Jordanijo. Foto: Thierry Monasse/STA

Naslednji pogoj je, da mora biti rešitev za Gazo del celovite rešitve za palestinsko vprašanje, je še povedal po zasedanju zunanjih ministrov EU, ki se ga je udeležila tudi slovenska ministrica Tanja Fajon.

Okvir določa še, da bi morale na območju Gaze vladati legitimne palestinske oblasti, pri iskanju rešitve pa morajo bolj sodelovati arabske države. Poleg tega se mora EU bolj posvetiti Bližnjemu vzhodu, je še povedal visoki zunanjepolitični predstavnik Unije.

Kot je dejal, so zunanji ministri podprli ta pristop, za katerega je zdaj treba delati. Pri tem bo EU sodelovala z ZDA in arabskimi državami.

18.05 Izraelski zunanji minister: Mednarodni pritisk na Izrael se povečuje

Izrael ima verjetno še od dva do tri tedne časa, preden bo mednarodni pritisk na državo spodkopal legitimnost vojaških operacij v Gazi, je danes za izraelski časnik Haaretz izjavil izraelski zunanji minister Eli Koen. Pred tem je ocenil, da se pritisk mednarodne skupnosti na Izrael zaradi vojne na območju Gaze povečuje.

"S političnega vidika se zavedamo, da je Izrael pod vse večjim pritiskom," je dejal Koen in pojasnil, da zunanji ministri držav v zasebnih pogovorih z njim poudarjajo predvsem humanitarni vidik vojne med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas ter si prizadevajo za prekinitev ognja.

Razmere v oblegani palestinski enklavi postajajo vse bolj nevzdržne za več kot dva milijona ujetih civilistov. Ministrstvo za zdravje v Gazi je sporočilo, da osebje bolnišnice Al Šifa, največje v enklavi, zaradi izraelskega obstreljevanja ne more niti pokopati najmanj sto trupel, ki razpadajo na tamkajšnjem dvorišču. Ob tem je opozorilo, da se v bolnišnici kopičijo medicinski odpadki, kar bi lahko sprožilo "zdravstveno katastrofo", poroča katarska televizija Al Jazeera. Foto: Reuters

Kljub temu ima Izrael po ministrovih besedah še od dva do tri tedne časa, preden bo ta pritisk spodkopal to, čemur izraelski uradniki pravijo mednarodna legitimnost v spopadih v Gazi. Izrael si sicer prizadeva razširiti to "okno legitimnosti", ne glede na vse pa bo boj nadaljeval, dokler bo to potrebno, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še zagotovil Koen.

13.00 Izrael na jugu Gaze napadel stavbo, kjer je nastanjeno osebje ZN

Združeni narodi so danes sporočili, da je Izrael na jugu območja Gaze napadel stavbo, v kateri je nastanjeno osebje organizacije. Po besedah generalnega komisarja agencije ZN za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA) je napad blizu mejnega prehoda Rafa z Egiptom nov dokaz, da v Gazi ni varnega kraja.

UNRWA je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočila, da je vsem stranem v konfliktu dvakrat poslala koordinate lokacije stavbe, nazadnje v petek.

Po navedbah UNRWA so bili v hiši za goste nastanjeni štirje uslužbenci ZN, ki so stavbo zapustili tik pred napadom. Če tega ne bi storili, bi v napadu po navedbah agencije najverjetneje umrli.

UNRWA še navaja, da je bilo v zadnjih tednih neposredno ali posredno poškodovanih več kot 60 objektov ZN. Med njimi je večina šol, ki jih razseljeni Palestinci uporabljajo kot zasilna zatočišča. Agencija je v petek sporočila, da je bil od začetka spopadov med izraelsko vojsko in palestinskim gibanjem Hamas 7. oktobra ubit 101 sodelavec UNRWA.

V stavbah UNRWA na jugu območja Gaze naj bi zatočišče poiskalo več kot 600 tisoč ljudi, vendar pa v stavbi, ki jo je Izrael napadel danes, po podatkih agencije ni bilo razseljenih. Po podatkih ZN je zaradi spopadov na območju Gaze razseljenih več kot 1,5 milijona ljudi.

12.36 Izrael s 4.300 napadi na območje Gaze

Izraelske obrambne sile so objavile najnovejše podatke o svoji vojaški operaciji v Gazi, kjer pravijo, da so njihove sile do danes izvedle 4.300 napadov. Pri tem naj bi zadeli približno 300 predorov in približno 3.000 drugih objektov, vključno s sto zgradbami z eksplozivom, ki jih uporablja Hamas.

Izraelski napad na Gazo se je začel 7. oktobra po pokolu Hamasa v Izraelu, v katerem je bilo ubitih 1.200 ljudi.

Ministrstvo za zdravje v Gazi, ki ga vodi Hamas, navaja, da je bilo v izraelski vojaški akciji na območju Gaze ubitih več kot 11 tisoč Palestincev, vključno z več kot 4.000 otroki.

10.01 Fajonova: Skrajni čas je za sklenitev humanitarnega premirja v Gazi

Skrajni čas je za sklenitev humanitarnega premirja v Gazi, da bi humanitarna pomoč dosegla ljudi na območju, je ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU v Bruslju dejala slovenska ministrica Tanja Fajon. Razmere v tej palestinski enklavi se namreč dramatično zaostrujejo, je še dejala in obsodila napade na bolnišnice.

"Razmere v Gazi se dramatično zaostrujejo in jaz najostreje obsojam napade na bolnišnice, na civiliste, na otroke, gre za grobe kršitve mednarodnega humanitarnega prava. Skrajni čas je, da dosežemo humanitarno premirje, da dobimo humanitarno pomoč za ljudi, ki so tam," je pred zasedanjem zunanjih ministrov povedala Fajonova.

Po njenem mnenju to, da ni mogoče zaustaviti spopadov oziroma narediti humanitarnih premorov, pomeni "izjemno krizo humanosti" in tudi "krizo svetovnega reda".

Ministrica je izrazila upanje, da bo danes EU poslala močno skupno politično sporočilo. Samo povečevanje humanitarne pomoči, ki ne doseže ljudi, namreč nima smisla. "Tu so na preizkušnji tudi naše vrednote," je poudarila.

Ministri bodo danes govorili tudi o prihodnosti Bližnjega vzhoda po umiritvi napetosti, pri čemer je Fajonova poudarila, da je najprej treba storiti vse, da se ustavi človeška tragedija, ki smo ji vsak dan priča. Si pa želi, da bi prišli v položaj, ko bi lahko znova resno in angažirano govorili o rešitvi dveh držav, ki je zapisana tudi v koalicijski pogodbi slovenske vlade.

"V svojem nastopu ob začetku mandata sem povedala, da si želim priznanja Palestine, in tako tudi ravnamo kot odgovorna članica v Generalni skupščini Združenih narodov in zdaj tudi kot opazovalka v Varnostnem svetu," je povedala.

9.58 Netanjahu omenil možnost dogovora za izpustitev talcev

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v nedeljo izrazil previdno upanje, da bo dosežen dogovor o izpustitvi več talcev, ki jih palestinska islamistična skupina Hamas po vdoru na izraelsko ozemlje 7. oktobra zadržuje že več kot mesec dni. V pogovoru za ameriško televizijo NBC ni hotel pojasniti podrobnosti, da ne bi ogrozil možnosti za dogovor.

"Če bo dogovor dosežen, bo le posledica vojaškega pritiska," je še dejal Netanjahu po poročanju tujih tiskovnih agencij.

Ob tem je presodil, da je premik v pogajanjih povzročila šele kopenska ofenziva izraelske vojske na območju Gaze, ki ga nadzoruje Hamas. "Če bo dogovor mogoč, se bomo o njem pogovarjali. Če bo dosežen, ga bomo objavili," je še pojasnil.

NBC in drugi ameriški mediji so ob sklicevanju na vladne vire poročali o pogovorih o tem, da bi Hamas izpustil okoli 80 žensk in otrok v zameno za palestinske ženske in najstnike, pridržane v Izraelu. Teh navedb ni uradno potrdil nihče. Tudi Netanjahu podrobnosti morebitnega dogovora ni pojasnil.

Svetovalec ameriškega predsednika Joeja Bidna za nacionalno varnost Jake Sullivan je za ameriško televizijo ABC potrdil, da pogajanja potekajo. Pojasnil je še, da v njih sodeluje Katar, ameriška administracija pa je vanje aktivno vključena.

"Prizadevamo si za sklenitev dogovora, ki bi vključeval izpustitev talcev," je dejal Sullivan, je pa poudaril, da ne more izdati veliko podrobnosti, ker gre za občutljiva pogajanja.

Po navedbah Izraela Hamas še vedno zadržuje 239 talcev.

7.50 ZDA napadle dva objekta iranskih sil v Siriji

Ameriške sile so v nedeljo v Siriji uničile dva objekta, ki naj bi jih uporabljali iranska Islamska revolucionarna garda (IRGC) in z Iranom povezane skupine, je sporočil ameriški obrambni minister Lloyd Austin. Šlo naj bi za odgovor na vse pogostejše napade na ameriške sile v regiji po začetku vojne med Izraelom in Hamasom, poroča britanski BBC.

Kot je pojasnil Austin, so ameriške sile napadle objekt za usposabljanje in varno hišo na vzhodu Sirije. "Predsednik nima višje prioritete od varnosti ameriškega osebja, zato smo napade izvedli, da bi jasno pokazali, da bodo ZDA branile sebe, svoje osebje in svoje interese," je dodal.

“Today, in response to continued provocations by Iran’s Islamic Revolutionary Guard Corps and their affiliated groups in Iraq and Syria, U.S. Central Command (USCENTOM) conducted air strikes against facilities near the cities of Abu Kamal and Mayadin,” said General Michael Erik… pic.twitter.com/9j2H3tGhDN

— U.S. Central Command (@CENTCOM) November 12, 2023

To je že tretjič v nekaj več kot dveh tednih, da so Američani napadli lokacije v Siriji, ki naj bi bile povezane z Iranom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Zadnji napad so ZDA izvedle v sredo, ko so na vzhodu Sirije uničile skladišče orožja, povezano z Iranom. Konec oktobra pa so zadele še dva objekta v tej državi, ki naj bi ju po njihovem mnenju uporabljali Iran in z njim povezane organizacije. Washington ocenjuje, da noben od prejšnjih napadov ni zahteval žrtev.

Washington želi s tem Teheran odvrniti od vpletanja v vojno med Izraelom in skrajnim palestinskim gibanjem Hamas. Napadi pa so tudi odziv na delovanje različnih oboroženih milic, povezanih z Iranom, ki so od začetka te vojne 7. oktobra že večkrat napadle ameriške cilje v Iraku in Siriji, pri čemer je bilo ranjenih več deset ameriških vojakov.

6.50 Direktor bolnišnice v Gazi: Kdor sedaj potrebuje operacijo, umre

Direktor bolnišnice Al Šifa v Gazi Muhammad Abu Salmiya je dejal, da zdravstveno osebje skuša nedonošenčke v bolnišnici obdržati pri življenju, potem ko je zmanjkalo kisika in so jih morali premakniti iz inkubatorjev v enote za novorojenčke. "Pred časom sem bil pri njih. Zdaj so izpostavljeni, saj smo jih vzeli iz inkubatorjev. Zavijemo jih v folijo in zraven damo vročo vodo, da jih lahko ogrejemo," je povedal Abu Salmiya.  

Zdravnik je povedal, da je v zadnjem dnevu več otrok umrlo na oddelku za intenzivno nego in na pediatričnem oddelku.

Zaradi hudih spopadov v bližini največje bolnišnice v Gazi so razmere katastrofalne, bolniki in osebje so ujeti v notranjosti, z reševalnimi vozili ne morejo več dovažati ranjenih, sistemi za vzdrževanje pacientov pri življenju pa ne delujejo več, poročajo zdravstveni uradniki in humanitarne agencije. Svetovna zdravstvena organizacija poroča, da je Al Šifa že tri dni brez elektrike.

.@WHO has managed to get in touch with health professionals at the Al-Shifa hospital in #Gaza.

The situation is dire and perilous.

It's been 3 days without electricity, without water and with very poor internet which has severely impacted our ability to provide essential…

— Tedros Adhanom Ghebreyesus (@DrTedros) November 12, 2023

V Svetovni zdravstveni organizaciji so znova izrazili obžalovanje zaradi "grozljivih razmer" v tej bolnišnici, v kateri je več kot dva tisoč ljudi, med njimi domnevno več kot 600 bolnikov in približno 1.500 razseljenih oseb.

Združeni narodi pa so sporočili, da bodo danes v znak spoštovanja do žrtev med svojimi uslužbenci v Gazi na svojih uradih spustili zastave na pol droga. Agencije ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) je v petek sporočila, da je bilo od začetka spopadov 7. oktobra ubit 101 sodelavec UNRWA.

Novice Izraelski tanki vdrli v edino bolnišnico za otroke z rakom v Gazi

Novice Izrael: Krepimo obroč okoli Hamasa v Gazi

Novice Izraelska vojska po deseturni bitki zavzela oporišče Hamasa