Sreda, 8. 11. 2023, 7.07
1 leto
33. dan vojne v Izraelu
Izrael: Krepimo obroč okoli Hamasa v Gazi
Izraelska vojska je civilistom na severu območja Gaze danes ponovno ponudila priložnost, da se umaknejo na jug te palestinske enklave, medtem ko nadaljuje operacije proti skrajnemu palestinskemu gibanju Hamas. Po podatkih palestinskih oblasti v Gazi je bilo od začetka vojne med Izraelom in Hamasom pred mesecem dni ubitih že skoraj 10.600 ljudi.
20.43 Izraelska vojska: Na jug Gaze danes zbežalo 50.000 ljudi
19.44 Podpredsednica belgijske vlade: Čas je za sankcije proti Izraelu
19.39 Italija pošilja bolniško vojaško ladjo za pomoč ljudem v Gazi
18.53 Bolnišnica Al Kuds v mestu Gaza zaradi pomanjkanja goriva okrnila delovanje
16.52 Strokovnjak ZN: Uničevanje domov v Gazi je vojni zločin
13.03 Izrael znova omogočil umik civilistov na jug Gaze
11.10 G7 podprl vzpostavitev humanitarnih premorov in koridorjev v Gazi
10.15 Nemčija znatno okrepila izvoz orožja in vojaške opreme Izraelu
8.40 Izraelski minister zavrnil možnost vnovične zasedbe Gaze
6.45 Ubitih je več kot tri tisoč teroristov
20.43 Izraelska vojska: Na jug Gaze danes zbežalo 50.000 ljudi
Zaradi spopadov med izraelskimi silami in pripadniki palestinskega gibanja Hamas je danes 50.000 ljudi s severa Gaze zbežalo na jug, je sporočila izraelska vojska. Kot poroča katarska televizija Al Jazeera, pa so več kot 40 odstotkov današnjih žrtev izraelskih raketnih napadov zabeležili ravno na jugu enklave, kjer naj bi bilo za civiliste varneje.
"Danes smo videli, kako se je 50.000 prebivalcev preselilo iz severne v južno Gazo," je dejal tiskovni predstavnik izraelske vojske Daniel Hagari. Dodal je, da so ljudje odšli, kar "razumejo, da je Hamas izgubil nadzor na severu in da je na jugu varneje", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Hagari je zagotovil, da bo evakuacijska pot s severa na jug območja odprta tudi v četrtek. Prebivalce je ob tem po navedbah britanskega BBC vnovič pozval, naj "zapustijo kremplje Hamasa".
Dopisnik Al Jazeere v mestu Han Junis na jugu enklave je medtem poročal, da so več kot 40 odstotkov žrtev današnjih raketnih napadov izraelske vojske zabeležili ravno na jugu območja. "V begunskem taborišču al Nuseirat in mestu Han Junis se nadaljujejo neusmiljeni napadi," je dejal in poudaril, da bi moral biti jug Gaze "z izraelskega vidika varen".
19.44 Podpredsednica belgijske vlade: Čas je za sankcije proti Izraelu
Podpredsednica belgijske vlade iz vrst Zelenih Petra De Sutter je danes vlado pozvala k sprejetju sankcij proti Izraelu in preiskavi njegovega bombardiranja bolnišnic in begunskih taborišč v Gazi.
»Čas je za sankcije proti Izraelu. Dež bomb je nehuman," je dejala De Sutter za časnik Nieuwsblad in dodala, da je jasno, da Izraelu ni mar za mednarodne pozive k premirju.
Spopad se je sprevrgel v eno najbolj krvavih epizod v večgeneracijskem izraelsko-palestinskem konfliktu.
De Sutter meni, da mora Evropska unija takoj prekiniti dogovor o krepitvi gospodarskega in političnega sodelovanja z Izraelom.
Pozvala je tudi k prepovedi uvoza izdelkov z zasedenih palestinskih ozemelj ter k prepovedi vstopa v EU nasilnim izraelskim naseljencem, politikom in vojakom, odgovornim za vojne zločine.
Belgija bi morala hkrati povečati sredstva za Mednarodno kazensko sodišče v Haagu za preiskavo bombnih napadov in prekiniti denarni tok Hamasu.
»Gre za teroristično organizacijo. "Teror stane, zato morajo obstajati sankcije proti podjetjem in posameznikom, ki Hamas oskrbujejo z denarjem," je dejala političarka stranke zelenih.
19.39 Italija pošilja bolniško vojaško ladjo za pomoč ljudem v Gazi
Italija je na Bližnji vzhod napotila ladjo, opremljeno z bolnišnico in operacijskimi dvoranami, da bo sprejela ranjence iz Gaze, je danes dejal italijanski obrambni minister Guido Crosetto. Da bo proti Cipru poslala vojaško ladjo, ki bi jo lahko uporabili v operacijah humanitarne pomoči za območje Gaze, pa je danes sporočila tudi Nizozemska.
"Smo prvi, ki so izvedli takšno humanitarno operacijo na tem območju in upamo, da nam bodo sledile tudi druge države," je v Rimu dejal Crosetto.
Ladja italijanske mornarice Vulcano bo namenjena zdravljenju ranjenih z območja Gaze, ki jo po napadih palestinskega oboroženega gibanja Hamas na Izrael že več kot mesec dni oblegajo izraelske sile.
Na ladji, ki naj bi danes izplula iz pristanišča Civitavecchia, je kakih 170 ljudi, vključno s 30 člani medicinskega osebja. Ladja se bo ustavila na Cipru, nato pa bo nadaljevala pot do območja, ki je najbližje Gazi. Ranjence bodo prepeljali na zdravljenje na ladjo, nato pa jih odpeljali nazaj v Gazo, je še pojasnil minister.
Po Crosettovih besedah naj bi kmalu v Gazo poslali terensko bolnišnico, ki bo omogočila zdravljenje na kopnem. To je del niza pobud, dogovorjenih s članicami Nata ter drugimi državami v Evropi in na Bližnjem vzhodu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
18.53 Bolnišnica Al Kuds v mestu Gaza zaradi pomanjkanja goriva okrnila delovanje
Bolnišnica Al Kuds v mestu Gaza je morala zaradi pomanjkanja goriva občutno zmanjšati svoje delovanje, je danes sporočil palestinski Rdeči polmesec, ki vodi bolnišnico. Pojasnil je, da bodo v bolnišnici prenehali izvajati kirurške posege, rentgensko slikanje in slikanje z magnetno resonanco, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Po navedbah Rdečega polmeseca bodo poleg tega v bolnišnici izklopili centralni generator električne energije in odslej uporabljali le manjšega. Poudarili so, da bo v tem primeru v vsaki od treh stavb bolnišnice, v kateri je nastanjenih okoli 14.000 razseljenih oseb, elektrike na voljo za dve uri na dan.
Zaustavili naj bi tudi obrat za proizvodnjo kisika. Do okrnitve oziroma ukinitve nekaterih dejavnosti v bolnišnici je prišlo kljub temu, da so pristojni sledili strogim omejitvam pri porabi elektrike, poroča britanski BBC.
Med izraelskim obleganjem območja Gaze je bilo po besedah tiskovnega predstavnika palestinskega ministrstva za zdravje v enklavi "napadenih ali poškodovanih" 120 zdravstvenih ustanov, od tega 18 bolnišnic in 40 zdravstvenih centrov, ki zdaj ne obratujejo več.
Mesto Gaza na severu istoimenske enklave je izraelska vojska konec tedna tako rekoč odrezala od preostalega dela območja. Izraelske rakete so med obstreljevanjem nekajkrat padle tudi v okolico bolnišnice Al Kuds.
Raw footage: Here are some of the weapons found on Hamas' terrorists on October 7th.
— Israel Defense Forces (@IDF) November 7, 2023
1,493 hand grenades and explosives, 760 RPGs, 427 explosive belts, 375 firearms, 106 rockets and missiles.
These are just a few of the weapons used to massacre over 1,400 Israeli civilians.… pic.twitter.com/TFVpSqNxtH
16.52 Strokovnjak ZN: Uničevanje domov v Gazi je vojni zločin
Obsežno bombardiranje domov in civilne infrastrukture v Gazi predstavlja vojni zločin, je danes dejal posebni poročevalec ZN Balakrishnan Rajagopal. Hkrati je opozoril, da je vojni zločin tudi neselektivno izstreljevanje raket, ki ga izvaja skrajno palestinsko gibanje Hamas.
V mesec dni trajajočih izraelskih napadih na cilje v Gazi je bilo uničenih ali poškodovanih 45 odstotkov stanovanjskih enot v tej palestinski enklavi, je dejal Balakrishnan Rajagopal, ki je posebni poročevalec ZN za pravico do ustreznega stanovanja. Opozoril je, da uničenje pomeni "ogromno ceno človeških življenj".
Sistematično ali obsežno bombardiranje stanovanj, civilnih objektov in infrastrukture je strogo prepovedano po mednarodnem pravu, je ob tem poudaril. "Izvajanje sovražnosti ob zavedanju, da bodo sistematično uničevali in poškodovali civilne domove in infrastrukturo, zaradi česar bo celotno mesto - kot je mesto Gaza - neprimerno za bivanje civilistov, je vojni zločin," je pojasnil Rajagopal.
Kadar so takšna dejanja "usmerjena proti civilnemu prebivalstvu, pomenijo tudi zločine proti človeštvu", je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Rajagopal, neodvisni strokovnjak, ki ga je imenoval Svet ZN za človekove pravice, vendar ne govori v imenu Združenih narodov, je skoval izraz "domicid" za sistematične in razširjene napade na civilna stanovanja in infrastrukturo, ki povzročajo smrt in trpljenje. Kot je dejal, se "zdaj v Gazi izvaja domicid".
Po podatkih ZN je bilo v Gazi zaradi uničenja in izraelskih pozivov k evakuaciji celotnega severa območja razseljenih okoli 1,5 milijona ljudi.
Rajagopal je izpostavil, da tudi civilna stanovanja v Izraelu niso vojaški objekt, in opozoril, da Hamasovo neselektivno raketiranje iz Gaze in od drugod prav tako predstavlja vojni zločin, še navaja AFP.
13.03 Izrael znova omogočil umik civilistov na jug Gaze
Izraelska vojska je prebivalcem severnega dela Gaze dovolila prehod proti jugu med 10. in 14. uro po krajevnem času (med 9. in 13. uro po srednjeevropskem času), je na družbenem omrežju X v arabščini sporočil tiskovni predstavnik vojske.
Na posnetkih, ki jih je objavila izraelska vojska, je videti na stotine Palestincev, ki so se napotili proti jugu po glavni cesti Salah ad Din, ki povezuje sever in jug območja Gaze, poročajo tuje tiskovne agencije.
Izraelske sile, ki naj bi glede na torkove navedbe obrambnega ministra Joava Galanta prodrle v središče mesta Gaza s ciljem uničenja Hamasa, danes nadaljujejo operacije na območju v iskanju pripadnikov tega oboroženega gibanja, ki ima pod Gazo mrežo tunelov in podzemnih baz.
Izrael je sporočil, da krepi obroč okoli Hamasa v Gazi.
Fotografije, ki jih je danes objavila vojska, prikazujejo tanke in buldožerje, ki napredujejo skozi ruševine v Gazi, medtem ko se nad gosto poseljenim območjem dviga dim, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Vojska je danes tudi sporočila, da je v zračnem napadu na Gazo ubila Muhsina Abu Sino, ki velja za strokovnjaka za razvoj raket pri Hamasu. Poleg tega naj bi izraelske sile ponoči na območju Gaze ubile več skrajnežev, ki so načrtovali izstrelitev raket na Izrael.
Ministrstvo za zdravje v Gazi, ki ga vodi Hamas, pa je danes sporočilo novo število smrtnih žrtev vojne, ki zdaj znaša 10.569. Med mrtvimi je 4.324 otrok in 2.823 žensk, več kot 26 tisoč ljudi pa je bilo od izbruha sovražnosti 7. oktobra ranjenih, dodaja AFP.
11.10 G7 podprl vzpostavitev humanitarnih premorov in koridorjev v Gazi
Zunanji ministri držav skupine sedmih najbogatejših gospodarstev na svetu G7 so danes izrazili podporo vzpostavitvi humanitarnih premorov in koridorjev na območju Gaze, da bi omogočili dostavo nujne humanitarne pomoči prebivalcem te oblegane palestinske enklave ter olajšali gibanje civilistov in izpustitev talcev, ki jih je zajel Hamas.
Ministri so po pogovorih v japonski prestolnici Tokio v skupni izjavi priznali "pravico Izraela do obrambe v skladu z mednarodnim pravom" in ob tem izpostavili pomen zaščite civilistov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Izpostavljamo, da je treba nujno ukrepati za rešitev vse globlje humanitarne krize v Gazi," so še zapisali v skupni izjavi. Niso pa pozvali k prekinitvi ognja, ki je običajno del političnega procesa, navaja britanski BBC.
Iran so pozvali, naj ne podpira skrajnega palestinskega gibanja Hamas, ki nadzira območje Gaze in je 7. oktobra v napadih na Izrael pobil 1.400 ljudi in zajel okoli 240 talcev ter sprožil trenutno vojno z Izraelom. Pozvali so ga tudi, naj ne podpira šiitskega gibanja Hezbolah, ki ima velik političen in vojaški vpliv v Libanonu, podpira pa Hamas.
Teheran so še pozvali, naj ne stori ničesar, kar bi vplivalo na destabilizacijo razmer na Bližnjem vzhodu.
Zunanji ministri so zagotovili tudi, da bo skupina G7 ostala enotna v trdni podpori Ukrajini pri soočanju z rusko invazijo ne glede na trenutne mednarodne razmere.
Potrdili so namero po nadaljnji uvedbi ostrih sankcij proti Moskvi ter pospešitvi prizadevanj za srednjeročno in dolgoročno obnovo Ukrajine.
Kitajsko so pozvali, naj ne pomaga Rusiji v vojni proti Ukrajini, naj pritisne na Moskvo, da konča to vojaško agresijo, kot tudi k podpori pravičnega in trajnega miru v Ukrajini. Pozdravili so sodelovanje Pekinga v mirovnem procesu pod vodstvom Kijeva. Zunanjim ministrom se je prek videokonference pridružil tudi ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba, poroča AFP.
Japonska zunanja ministrica Joko Kamikava je pred tem izpostavila, da je pomembno, da G7 mednarodni skupnosti jasno pokaže, da kljub naraščanju napetosti na Bližnjem vzhodu njeni zavezanosti podpori Ukrajini "ne bo nikoli zmanjkalo moči".
Članice skupine G7 so Kanada, Francija, Nemčija, Italija, Japonska, Združeno kraljestvo ter ZDA.
10.15 Nemčija znatno okrepila izvoz orožja in vojaške opreme Izraelu
Nemška vlada je letos znatno okrepila izvoz orožja in vojaške opreme Izraelu. Do vključno četrtka je namreč odobrila izvoz v vrednosti skoraj 303 milijone evrov, kar je skoraj desetkrat več kot v celotnem lanskem letu. Izvoz vključuje predvsem komponente za zračno obrambo in komunikacijsko opremo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
"Po terorističnem napadu Hamasa na Izrael nemška vlada zaradi trenutnih razmer prednostno obravnava in odloča o vlogah za izvoz vojaške opreme v Izrael," je sporočilo nemško ministrstvo za gospodarstvo.
Od začetka najnovejše zaostritve bližnjevzhodne krize je tako Nemčija obravnavala že 185 vlog za izdajo dovoljenja za izvoz orožja Izraelu.
V preteklem letu je izvoz orožja predstavljal le nekaj več kot dva odstotka celotnega obsega dovoljenj za dobavo Izraelu. Po podatkih ministrstva je od skupnega odobrenega izvoza v vrednosti 303 milijone evrov izvoz orožja predstavljal nekaj manj kot 19 milijonov evrov oziroma šest odstotkov celotne vrednosti. Levji delež v višini okoli 284 milijonov evrov pa predstavlja preostala vojaška oprema. V to kategorijo spadajo na primer oklepna vozila, varnostna stekla in tovornjaki.
8.40 Izraelski minister zavrnil možnost vnovične zasedbe Gaze
Član izraelskega vojnega kabineta je v pogovoru za ameriško televizijsko mrežo MSNBC v torek dejal, da izraelski premier Benjamin Netanjahu s prevzemom odgovornosti za varnost na območju Gaze po koncu vojne s Hamasom ni mislil na vnovično zasedbo območja. Minister za strateške zadeve Ron Dermer je pojasnil, da bo Gaza demilitarizirano območje.
Ron Damler. Potem ko je Netanjahu v torek za ameriško televizijo ABC napovedal, da bo Izrael po končani vojni za nedoločeno obdobje prevzel odgovornost za varnost na območju Gaze, je Dermer pojasnil, da s tem ni mislil na ponovno zasedbo Gaze, od koder se je Izrael umaknil pred 18 leti.
"Izrael se je z območja Gaze povsem umaknil pred 18 leti, nato pa ga je zasedla teroristična država. Tega očitno ne moremo ponoviti. Potem ko Hamas ne bo več na oblasti in po uničenju njegove infrastrukture, bo Izrael moral za nedoločen čas prevzeti odgovornost za celotno varnost," je dejal Dermer, bivši veleposlanik Izraela v ZDA, ki je blizu Netanjahuju, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Barack Obama's aides in 2013 viewed Ron Dermer, Israel's ambassador to the U.S., as a right-wing political operative rather than a diplomat. He now sits in Prime Minister Benjamin Netanyahu’s war cabinet and is a chief liaison to the Biden administration. https://t.co/ywuXUgF9Xw
— The New York Times (@nytimes) November 7, 2023
Priznal je, da še ni jasno, kako naj bi Izrael izvajal to odgovornost. Za britanski BBC pa je dejal, da bo Izrael zagotavljal, da bo Gaza ostala demilitarizirano območje in da bo izraelska vojska tam izvajala varnostne operacije v primeru terorističnih groženj. Poudaril pa je, da pa ne bo šlo za okupacijo.
To je dejal, potem ko so ZDA v odzivu na Netanjahujevo napoved v torek izrazile nasprotovanje novi dolgoročni izraelski zasedbi Gaze. To je palestinsko ozemlje in bo ostalo palestinsko ozemlje, je dejal tiskovni predstavnik State Departmenta Vednat Patel.
Tiskovni predstavnik Bele hiše John Kirby pa je na novinarski konferenci povedal, da se z izraelskimi kolegi aktivno pogovarjajo o tem, kako naj bo območje Gaze videti po koncu vojne. Dejal je, da predsednik ZDA Joe Biden vztraja, da ponovna izraelska zasedba ni dobra rešitev, medtem ko "ni nobenega dvoma, da Hamas ne more biti del enačbe".
Dermer je glede tega, kdo bo po koncu vojne upravljal Gazo, dejal, da se bo mogoče pogovarjati, "če bo to palestinska sila, ki bo Gazo upravljala za dobrobit njenih prebivalcev in ne bo želela uničiti Izraela", poroča AFP.
Tiskovni predstavnik Hamasa Abdel Latif Al Kanu je na Telegramu izjavo Kirbyja o prihodnosti Gaze brez Hamasa označil za fantazijo. "Naši ljudje so v simbiozi z odporom in le oni bodo odločali o svoji prihodnosti," je dejal.
Izrael je območje Gaze in Zahodni breg zasedel po šestdnevni vojni leta 1967. Po 38 letih okupacije se je iz Gaze in dela Zahodnega brega umaknil avgusta 2005. Na palestinskih območjih so nato leta 2006 potekale parlamentarne volitve. Na njih je zmagal Hamas, a ni mogel izvajati oblasti, zato je junija 2007 na območju Gaze izvedel nasilen prevzem oblasti, potem ko je v tednu dni bojev porazil sile gibanja Fatah palestinskega predsednika Mahmuda Abasa.
6.45 Ubitih je več kot tri tisoč teroristov
Minister za strateške zadeve v izraelskem petčlanskem vojnem kabinetu Dermer je v prvem britanskem intervjuju z izraelskim članom vojne vlade po 7. oktobru v pogovoru s Sophy Ridge za Sky News dejal, da je bilo v Gazi ubitih več kot tri tisoč borcev Hamasa.
Fotografija iz videoposnetka, ki so ga izraelske obrambne sile objavile 7. novembra 2023, po njihovih navedbah prikazuje jašek predora, v katerem se skrivajo Hamasovi teroristi v Gazi.
Povedal je tudi, da ne ve, koliko civilistov je bilo ubitih v Gazi. "Lahko se greste pogovarjat z ljudmi v Gazi, če mislite, da poznate stvari bolje od mene. Sem v izraelskem vojnem kabinetu, tako da ... Kaj pa vem," je odgovoril novinarki na vprašanje, kako lahko tako natančno ve, koliko teroristov Hamasa je mrtvih, ne pa tudi civilistov.
Dejal je, da je vsak ubiti civilist "tragedija" in "nenamerna posledica legitimnega vojskovanja".
Izraelske obrambne sile pa so objavile posnetek orožja, ki so ga 7. oktobra našli pri Hamasovih teroristih. 1.493 ročnih granat in razstreliva, 760 raketnih lanserjev granat (RPG), 427 pasov z razstrelivom, 375 kosov strelnega orožja, 106 raket in izstrelkov.
"To je le nekaj orožja, s katerim so pobili več kot 1.400 izraelskih civilistov. Orožje, ki se uporablja za ubijanje nedolžnih," so zapisali ob objavi na družbenem omrežju X.
Raketa, ki so jo našli pripadniki izraelskih obrambnih sil v Gazi 6. novembra 2023. Raketa, ki so jo našli pripadniki izraelskih obrambnih sil v Gazi.