Torek, 1. 7. 2025, 14.17
1 dan, 7 ur
Bližnji vzhod
Na Danskem prijeli domnevnega iranskega vohuna
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,12
Danske oblasti bodo osumljenca predale Nemčiji. Fotografija je simbolična.
V danskem mestu Aarhus so prijeli moškega, ki je osumljen vohunjenja za judovskimi organizacijami in ljudmi v Berlinu za iransko obveščevalno službo, je danes sporočilo nemško tožilstvo.
14.00 Na Danskem prijeli domnevnega iranskega vohuna
12.43 Več kot 130 nevladnih organizacij za ukinitev humanitarne fundacije v Gazi
7.33 Trump ukinil del sankcij proti Siriji
7.23 Benjamin Netanjahu bo obiskal Donalda Trumpa
14.00 Na Danskem prijeli domnevnega iranskega vohuna
Po navedbah nemških oblasti naj bi moški od tajne službe prejel ukaze za zbiranje informacij o judovskih prizoriščih in nekaterih Judih, junija pa naj bi vohunil za tremi tarčami, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
"To naj bi služilo pripravi nadaljnjih operacij tajne službe v Nemčiji, morda tudi napadov na judovske cilje," so zapisali na pristojnem zveznem tožilstvu v Karlsruheju.
Nemški časnik Der Spiegel medtem poroča, da je moški delal za zunanjepolitične enote iranske revolucionarne garde. Te naj bi po navedbah časnika dale tudi ukaz za pripravo morebitnih napadov v Berlinu.
12.43 Več kot 130 nevladnih organizacij za ukinitev humanitarne fundacije v Gazi
Več kot 130 dobrodelnih in drugih nevladnih organizacij je danes v skupni izjavi pozvalo k ukinitvi Humanitarne fundacije za Gazo (GHF), ki na območju palestinske enklave deluje s podporo ZDA in Izraela. Pri tem so organizacije opozorile, da je bilo od začetka delovanja fundacije ubitih že več kot 500 Palestincev, ki so iskali humanitarno pomoč.
"Palestinci v Gazi se danes soočajo z nemogočo izbiro: stradati ali tvegati, da jih bodo ustrelili, medtem ko si obupano prizadevajo priti do hrane," piše v skupni izjavi več kot 130 dobrodelnih in drugih nevladnih organizacij, med katerimi so tudi Oxfam, Save the Children in Amnesty International.
Organizacije so prepričane, da GHF krši norme humanitarnega dela, tudi s tem, da dva milijona ljudi sili v prenatrpana in militarizirana območja, kjer se dnevno soočajo z nasiljem. Pri tem so opozorile, da izraelske sile rutinsko streljajo na Palestince, ki iščejo humanitarno pomoč.
"Palestinci v Gazi se danes soočajo z nemogočo izbiro: stradati ali tvegati, da jih bodo ustrelili, medtem ko si obupano prizadevajo priti do hrane," piše v skupni izjavi več kot 130 dobrodelnih in drugih nevladnih organizacij.
Od začetka delovanja GHF konec maja namreč iz Gaze skoraj vsak dan poročajo o smrtonosnih izraelskih napadih na ljudi, ki želijo prevzeti pomoč. Po podatkih organizacij je bilo od začetka delovanja fundacije ubitih več kot 500 Palestincev, še skoraj 4000 je bilo ranjenih, poroča britanski BBC.
Izrael sicer zanika, da bi njegove sile namerno streljale na civiliste med iskanjem pomoči in vselej zagovarja delo GHF, češ da neposredno ponuja pomoč ljudem in se tako izogiba vmešavanju palestinskega islamističnega gibanja Hamas.
Izraelska vojska je medtem po lastnih navedbah v zadnjih 24 urah izvedla več kot 140 napadov na Gazo, pri čemer trdi, da je napadla teroristične cilje. V ponedeljek je bilo v izraelskih napadih ubitih okoli 95 ljudi, vključno z 39, ki so bili ubiti v napadu na kavarno Al Baka ob obali mesta Gaza. Vojska je za francosko tiskovno agencijo AFP potrdila, da je sprožila preiskavo napada.
Tudi danes Izrael nadaljuje napade na Gazo, pri čemer je bilo od jutranjih ur ubitih okoli 30 ljudi. Med smrtnimi žrtvami je tudi 13 ljudi, ki so čakali na humanitarno pomoč, poroča katarska televizija Al Jazeera.
7.33 Trump ukinil del sankcij proti Siriji
Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek z izvršnim ukazom ukinil del sankcij proti Siriji, in sicer tiste, ki jih je lahko, medtem ko bo moral preostale ukiniti kongres. Trump je ukinitev sankcij napovedal maja med obiskom na Bližnjem vzhodu, ko se je srečal tudi s sirskim predsednikom Ahmadom al Šaro.
Trumpov ukrep lajša izvoz v Sirijo in odpravlja omejitve na določeno tujo pomoč. Državni sekretar Marco Rubio je ob tem dobil navodilo, naj pregleda upravičenost sankcij proti sunitski islamistični skupini Hajat Tahrir Al Šam (HTS), njenemu voditelju in predsedniku Sirije al Šari ter njuno uvrstitev na teroristični seznam.
Prav tako naj bi priporočil morebiten umik Sirije s seznama držav podpornic terorizma in to posredoval v Združene narode za odpravo mednarodnih sankcij proti državi.
Sankcije ZDA proti Siriji segajo v leto 1979, ko je bila država uvrščena na seznam podpornic terorizma. Prejšnji mesec je ministrstvo za finance izdalo uradne smernice za odpravo nekaterih sankcij proti bankam, letalskim prevoznikom in podjetju Al-Shaara.
Izdalo je tudi smernice za odobrene transakcije v Siriji, vključno z infrastrukturnimi projekti. Minister za finance Scott Bessent je takrat dejal, da so ukrepi namenjeni spodbujanju naložb v Siriji, poroča televizija CBS.
Prehodna sirska vlada zaradi sankcij ne more izplačati plač v državni upravi, obnoviti od vojne opustošenih mest in zdravstvenega sistema.
Turčija in Savdska Arabija podpirata normalizacijo odnosov z novo vlado v Damasku in sta ji obljubili pomoč. Savdska Arabija, ki po padcu režima Bašarja al Asada upa, da se bo nova Sirija oddaljila od tradicionalnega zaveznika Irana, bo celo odplačala nekatere dolgove države.
V zadnjih dveh desetletjih so bile proti Siriji uvedene številne sankcije zaradi kršenja človekovih pravic in podpore skupinam, ki so jih ZDA uvrstile na seznam terorističnih organizacij. Asadova vlada je padla decembra, ko so uporniške skupine prodrle v Damask in končale 13 let trajajočo državljansko vojno.
Trump je sicer ohranil sankcije proti Asadu, ki se je zatekel v Rusijo, ter sankcije proti kršiteljem človekovih pravic, trgovcem z mamili, osebam, povezanim s programom kemičnega orožja, sankcije proti pripadnikom Islamske države in skupinam, povezanim z Iranom.
7.23 Benjamin Netanjahu bo obiskal Donalda Trumpa
Izraelski premier Benjamin Netanjahu bo v ponedeljek obiskal Belo hišo zaradi pogovorov s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom o koncu vojne v Gazi, je v ponedeljek ob sklicevanju na neimenovan vir v Trumpovi vladi prvi poročal ameriški medij Axios.
Trump je v petek sporočil, da bo v naslednjem tednu v Gazi nastopilo premirje, vendar podrobnosti ni podal. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je nato v ponedeljek pojasnila, da je Trump skupaj s člani vlade v nenehnem stiku z izraelskim vodstvom, konec vojne v Gazi pa da je za predsednika prioriteta.
Dejala je, da človeka boli srce, ko gleda podobe vojne iz Izraela in Gaze, ter da želi Trump vojno končati in rešiti življenja. Dodala je, da pripravljajo urnik za naslednji obisk Netanjahuja v Washingtonu, a da datuma še niso določili.
To bo tretji Netanjahujev obisk v Washingtonu od Trumpove vrnitve v Belo hišo. Že ta teden bo sicer ameriško prestolnico obiskal izraelski minister za strateške zadeve Ron Dermer, je potrdila Leavitt.
Trump je februarja predstavil idejo, da bi Palestince izselili iz Gaze in ozemlje spremenili v turistično letovišče. Od zamisli uradno ni odstopil, čeprav je razen Izraela ni podprl nihče.
Izraelske sile medtem nadaljujejo vojaške operacije v Gazi, kjer je bilo v ponedeljek ubitih najmanj 51 Palestincev, je sporočila civilna zaščita v enklavi.
Trump je konec tedna pritisnil na izraelsko tožilstvo, naj opusti obtožnico proti Netanjahuju zaradi korupcije, pri čemer je celo namignil, da je od tega odvisna ameriška pomoč. "ZDA za zaščito in podporo Izraela porabijo milijarde dolarjev na leto, več kot katerakoli država, in tega ne bomo prenašali," je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil Trump.
