Virus ne pojenja, na pomoč kličejo zdravnike iz tujine #video

Številne države članice EU v okviru rahljanja ukrepov proti koronavirusu nadaljujejo priprave na odpiranje mej in pri tem snujejo različne načrte in dogovore. Tako na primer Avstrija, Češka, Slovaška in Madžarska načrtujejo skupno odprtje meja sredi junija. Takrat rahljanje omejitev na notranjih mejah napoveduje tudi Francija.

Zunanji ministri Avstrije, Češke in Slovaške so se na današnji videokonferenci pogovarjali o skupnem odprtju meja. Kot je sporočil avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg, vse tri države načrtujejo, da bi skupne meje odprli sredi junija. K temu naj bi povabili tudi Madžarsko, medtem ko Slovenija ni omenjena.

Odločitev o odprtju meja bi lahko po njegovih besedah sprejeli prihodnji teden, ko naj bi tudi določili konkretni datum. Dodal je, da je pomembno, da so ukrepi osnovani na jasnih parametrih zdravja, mobilnosti in varnosti. Avstrija je doslej dogovor o ponovnem polnem odprtju meja že dosegla z Nemčijo in Švico.

Za skupno postopno odpravljanje nadzora na mejah so se danes dogovorili tudi voditelji Nemčije, Poljske, Češke, Slovaške in Madžarske. Meje bodo začeli odpirati takoj, ko bo položaj to dovolil, natančnejše časovnice pa po navedbah Berlina še niso dogovorili.

Francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian je medtem danes dejal, da bi lahko omejitve na notranjih mejah Evropske unije začeli rahljati 15. junija. Napovedal je še, da bodo francoske oblasti od srede Francoze in stalne prebivalce Francije pozvale k prostovoljni 14-dnevni karanteni po prihodu iz držav zunaj EU.

Bolgarija, Grčija in Srbija medtem že s 1. junijem načrtujejo odprtje skupne meje za cestni promet, je danes po videokonferenci voditeljev držav sporočil bolgarski premier Bojko Borisov. Za potnike odtlej ne bo več obvezna karantena.

Epidemija se sicer v Evropi umirja, iz marsikatere države pa prihajajo podatki o visokih številkah umrlih v obdobju pandemije v primerjavi s preteklimi leti. Potem ko sta Belgija in Švedska že v ponedeljek poročali, da sta aprila zabeležili največ smrti v zadnjih desetletjih, je danes Velika Britanija sporočila, da je letos do 8. maja umrlo 54.437 ljudi več, kot bi bilo pričakovati v tem obdobju leta, piše STA.

Države članice Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so na 73. letnem zasedanju skupščine danes soglasno podprle neodvisno preiskavo odziva WHO na pandemijo bolezni covid-19. Evropski voditelji so ob tem, zlasti ob grožnjah predsednika ZDA Donalda Trumpa o trajni zamrznitvi financiranja WHO, izrazili podporo organizaciji.

V resoluciji, ki jo je pripravila EU, je 194 držav članic pozvalo k čimprejšnji "nepristranski, neodvisni in celoviti" oceni mednarodnega odziva na pandemijo, ki je doslej zahtevala več kot 318 tisoč življenj. V okviru ocene je treba preiskati tudi ukrepe WHO in njihov časovni potek v zvezi s pandemijo, so poudarili.

V resoluciji, ki ni zavezujoča, so tudi pozvali države, naj se zavežejo k zagotovitvi "preglednega, pravičnega in pravočasnega dostopa" do zdravljenj ali cepiv, ki jih bodo razvili proti novemu koronavirusu.

Naslovili so tudi sporno vprašanje izvora novega koronavirusa, ki se je pojavil lani v Wuhanu na Kitajskem. WHO so pozvali, naj pomaga raziskati "zoonotski izvor virusa in pot njegovega vnosa med ljudi". Resolucijo so podprle tudi ZDA kljub bojaznim nekaterih zaradi novih ameriških kritik WHO in Kitajske zaradi vloge slednje v pandemiji.

Ameriški predsednik Trump je v ponedeljek zvečer zagrozil, da bo trajno zamrznil financiranje WHO, če v prihodnjih 30 dneh ne bo izvedel znatnih sprememb v delovanju. WHO je obtožil, da je kitajska lutka in da je zatajil v pandemiji novega koronavirusa.

To je Trump sporočil, potem ko je ameriški minister za zdravje Alex Azar na zasedanju skupščine obtožil WHO, da je koronavirus tako smrtonosen zato, ker jim ni uspelo pridobiti in zagotoviti bistvenih informacij. Zahteval je neodvisen pregled vseh vidikov odgovora WHO na pandemijo.

Foto: Reuters

Generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus je v ponedeljek pozdravil pozive k pregledu delovanja organizacije, a vztrajal, da ni potrebe po drastičnem pregledu. Mednarodna skupnost mora "okrepiti, uresničiti in financirati sisteme in organizacije, ki jih ima, vključno z WHO", je dejal.

Pismo Trumpa Tedrosu, v katerem je zagrozil omenjeno trajno zamrznitev ameriškega financiranja WHO, je naletelo na oster odziv Kitajske. Washington je obtožila, da "krči" svoje odgovornosti. "ZDA poskušajo izkoristiti Kitajsko kot izgovor za krčenje svojih odgovornosti in za barantanje o svojih mednarodnih obveznosti do WHO," je danes v Pekingu dejal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Zhao Lijian.

Podporo in nujnost okrepitve WHO med pandemijo so medtem izrazili številni evropski voditelji, med njimi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Ta je na zasedanju, ki je bilo prvič v zgodovini prek videokonference, danes poudarila, da je zdaj čas za "sodelovanje, za znanost in solidarnost, čas, da se vse človeštvo združi okoli skupnega cilja".

Nemški zunanji minister Heiko Maas je na zasedanju navedel osrednjo vlogo WHO pri upravljanju mednarodnega zdravja. Poudaril je, da je treba WHO okrepiti in podpreti za prihodnost. Tudi italijanski premier Giuseppe Conte je poudaril potrebo po izboljšanju globalnega zdravstvenega sistema z "okrepitvijo vloge WHO".

Podporo WHO je v ponedeljek v nastopu izrazil tudi slovenski minister za zdravje Tomaž Gantar. Dejal je, da Slovenija ceni prizadevanja WHO pri koordinaciji odziva na pandemijo. Podpira pa tudi oceno odziva, ki bo pripomogla k boljši pripravljenosti v prihodnje. Za učinkovit odgovor na pandemije je v video izjavi poudaril nujnost zagotovitve dostopa do novih cepiv, zdravil, diagnostik in zdravljenj v duhu globalne solidarnosti.

Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov je medtem danes v Moskvi v odzivu na Trumpovo grožnjo obtožil ZDA, da želijo razbiti WHO. "Da, obstajajo možnosti za izboljšave ... Vendar pa nasprotujemo razbitju vsega, kar obstaja, zaradi političnih ali geopolitičnih interesov ene države," je dejal, navaja STA.

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes z odlokom na položaj premierja spet imenoval Mihaila Mišustina, saj je ta okreval po okužbi z novim koronavirusom. Pred tremi tedni je Mišustin sporočil, da so mu na testu potrdili okužbo, Putin pa je takrat za začasnega predsednika vlade imenoval njegovega namestnika Andreja Belousova. Z odlokom, ki so ga danes objavili na spletni strani Kremlja, je bilo njegovo začasno imenovanje razveljavljeno, poroča STA.

Mišustin je po objavi okužbe odšel v bolnišnico, a je še vedno preko videopovezave sodeloval na sestankih, vedno v obleki in s kravato. Okužbo z novim koronavirusom so do zdaj potrdili še štirim visokim ruskim predstavnikom, in sicer tiskovnemu predstavniku Kremlja Dmitriju Peskovu ter ministrom za znanost, kulturo in gradnje.

Mišustin je v ponedeljek na telekonferenci ocenil, da je prišlo do splošnega izboljšanja razmer v epidemiji covida-19 v državi. Kot je dejal, širjenje okužb še vedno ostaja resen izziv, so pa uspeli ustaviti naraščanje stopnje njihove pogostnosti. V okoli tretjini ruskih regij so, po njegovi oceni, pripravljeni na postopno odpravo omejitev gibanja, ki so jih vzpostavili za zajezitev širjenja okužb. V nekaterih regijah so minuli teden že začeli rahljati ukrepe.

V Rusiji se medtem nadaljuje dnevno zmanjšanje novih okužb. Danes so četrti dan zapored poročali o manj kot deset tisoč novih okužb. Poročali so o 9.263 novih primerih v zadnjih 24 urah, skupno je okuženih že 299.941 ljudi.

Rusija je za ZDA druga na svetu po številu okužb, največ so jih potrdili v Moskvi. Kot novo žarišče je Putin ta teden izpostavil majhno kavkaško rusko republiko Dagestan, kjer naj bi za covidom-19 umrlo 700 ljudi. V Rusiji so medtem v zadnjih 24 urah poročali o 115 novih smrtnih žrtvah covid-19. Skupaj je za to boleznijo v državi umrlo že 2.837 ljudi, poroča STA.

Na revnem obrobju čilske prestolnice Santiago de Chile so izbruhnili protesti zaradi pomanjkanja hrane med karanteno zaradi pandemije covida-19. Protestniki so se v ponedeljek spopadli s policijo, ki je nato proti njim uporabila solzivec in vodne topove. Čilski predsednik Sebastian Pinera je po protestih obljubil hrano vsem, ki jo potrebujejo, poroča STA.

Protestniki so se zbrali v obubožanem predmestju El Bosque. Protestniki, ki so nosili zaščitne maske in kapuce, so vzklikali gesla proti desni vladi, ki jih je, po njihovem mnenju, pustila na cedilu. "Ne protestiramo proti karanteni, temveč zahtevamo pomoč in hrano," je pojasnila ena od protestnic.

V Čilu z 18 milijoni prebivalcev so do zdaj potrdili več kot 46 tisoč primerov okužb z novim koronavirusom in 478 smrtnih žrtev covida-19. V Santiagu de Chile, kjer so potrdili več kot 80 odstotkov primerov v državi, so zaradi porasta števila okužb minuli konec tedna uvedli strogo karanteno. Že nekaj časa v Čilu sicer veljajo ukrepi za zajezitev pandemije, ki so močno upočasnili gospodarstvo.

Lokalne oblasti v El Bosqueju so obsodile zmanjšanje kakovosti življenja ljudi in vladi očitale pomanjkanje razumevanja za najrevnejše. Same so prebivalcem razdelile dva tisoč paketov pomoči, a ob tem opozorile vlado, da ne bodo mogle pomagati vsem. "Danes protestirajo ljudje, ki več kot mesec dni niso mogli delati in niso dobili pomoči države," je poudaril župan Sadi Melo.

Čilski predsednik Pinera je državljanom po protestih obljubil, da bo država v prihodnjem tednu zagotovila 2,5 milijona paketov pomoči s hrano in osnovnimi potrebščinami. "Prednost bodo imele najrevnejše družine," je napovedal Pinera.

Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil, da bo trajno zamrznil financiranje Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), če ta v naslednjih 30 dneh ne bo izvedla znatnih sprememb v delovanju, poroča STA.

Uradni Washington je sredi aprila prekinil plačila WHO. Trump organizacijo obtožuje, da je kitajska lutka in da je zatajila v pandemiji novega koronavirusa.

Trump je v ponedeljek na Twitterju objavil pismo, ki ga je napisal generalnemu direktorju WHO Tedrosu Adhanomu Ghebreyesusu. V njem je naštel pomanjkljivosti, ki jih je organizacija, po njegovi oceni, zagrešila v pandemiji. Med drugim je poudaril, da je ignorirala pojav novega virusa in da je preblizu Kitajski.

"Jasno je, da so vaše napake in napake vaše organizacije v odgovoru na pandemijo svet zelo veliko stale. Edina pot za WHO je, da dokaže neodvisnost od Kitajske," piše v pismu. Če se bo WHO v 30 dneh zavezala k znatnim izboljšavam, bom začasno ameriško prekinitev financiranja spremenil v trajno in razmislil o nadaljevanju članstva v organizaciji, je zapisal Trump.

V Ženevi se je v ponedeljek začelo letno zasedanje skupščine WHO, ki letos poteka v obliki videokonference. Na njem je Tedros sporočil, da bo sprožil neodvisno preiskavo o odgovoru WHO in njenih članic na pandemijo novega koronavirusa, piše STA.