Sreda, 23. 7. 2025, 4.00
16 ur, 36 minut
Velike težave za Trumpa? To je v ozadju moči kitajskega vladarja.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,96
Ameriški zgodovinar Joseph Torigian je izdal obsežen življenjepis Ši Žongšuna, očeta kitajskega predsednika Ši Džinpinga. Povzetek najzanimivejših delov življenjepisa je med drugim objavil britanski New Statesman.
Kitajski predsednik Ši Džinping je vodja 1,4-milijardne Kitajske, ki je za ZDA drugo najmočnejše gospodarstvo na svetu. Ši Džinping je vsaj na prvi pogled skrivnostna oseba, o kateri se malo ve. Kot trdi ameriški zgodovinar Joseph Torigian, je kitajski predsednik svojo predstavo o moči oblikoval na podlagi trpljenja svojega očeta, kitajskega revolucionarja Ši Žongšuna.
Ši Džinping je sin Ši Žongšuna, znamenitega kitajskega komunističnega revolucionarja, zato je lahko odšel na šolanje na prestižni internat v Pekingu. Toda ko je bil leta 1962 star devet, je vodja kitajskih komunistov Mao Cetung njegovega očeta izključil iz partije, ker je kot podpredsednik kitajske vlade podprl objavo življenjepisa nekega kitajskega komunističnega revolucionarja, ki ni bil po volji Mao Cetunga, piše britanski New Statesman.
Preganjanje družine Ši
Za družino Ši se je začela pot navzdol. Mao ni samo obračunal s Ši Žongšunom, ampak se je spravil tudi nad njegove kadre. Začele so se čistke, nekatere njegove sodelavce so celo pretepli do smrti. Nekateri so zaradi napadov doživljali živčne zlome, ki so jih pognale v norost.
A trpljenje se je šele začelo. Ko je štiri leta pozneje, leta 1966, izbruhnila kulturna revolucija in je Mao svoje goreče mlade privržence – rdečo gardo – spodbudil, naj porušijo tisto, kar je videl kot preostali institucionalni odpor proti njegovi veliki revoluciji, so Ši Žongšuna označili za razrednega sovražnika.
Rdeči gardisti javno trpinčijo in ponižujejo očeta
Skupina rdečih gardistov ga je ugrabila in prisilila, da je javno stal na odru s sklonjeno glavo in telesom, sključenim v položaju reaktivnega letala, z rokami, zvitimi za hrbtom, medtem ko je množica kričala žaljivke in ga včasih brcala in udarjala kot domnevnega kontrarevolucionarja.
Rdeči gardisti, zvesti Mao Cetungu, leta 1967 javno ponižujejo nekdanjega podpredsednika kitajske vlade Ši Žongšuna.
Bil je v različnih oblikah pridržanja in naslednjih osem let mu niso dovolili, da bi videl družino. Domnevni grehi očeta so se znašli tudi na njegovih otrocih. Ena od njegovih hčera, Ši Heping, se je zaradi preganjanja in pritiskov obesila.
Javno zasmehovanje Ši Džinpinga
Ši Džinpinga, ki je bil na začetku kulturne revolucije star 13 let, so sošolci zasmehovali kot pankrta in reakcionarja. Spomladi leta 1967 so ga obsodili na množičnem shodu v Pekingu, kjer je kot suh najstnik stal na odru pred posmehljivo množico skupaj s skupino odraslih.
"Zaradi svoje mladosti je imel Ši Džinping težave s ponižujočo težko jekleno kapo, ki so si jo morali vsi nadeti na glavo kot del spektakla. Na glavi si jo je moral držati z rokami," piše Torigian v svoji knjigi Interesi stranke so na prvem mestu (ang. The Party’s Interess Come First), ki je prvi življenjepis Ši Žongšuna v angleščini.
Mama javno graja sina in ga prijavi oblastem
Mama Ši Džinpinga je bila v množici, med preizkušnjo je stala le nekaj metrov od svojega sina. Ko so zavpili slogan dol s Ši Džinpingom, je tudi ona dvignila roke in zavpila skupaj z vsemi drugimi. Očitno se je bala, da bodo tudi njo aretirali in jo odvlekli stran od njenih preostalih otrok, če jo bodo imeli za premalo zvesto.
Ši Žongšun leta 1950, leto po tem, ko so kitajski komunisti zmagali v državljanski vojni.
Ko se je neke deževne noči Ši Džinping pojavil na njenem pragu in prosil za hrano, potem ko mu je uspelo pobegniti iz šole, kjer so ga zadrževali, ga je poslala stran in ga nato osebno prijavila oblastem.
Po Maovi smrti je Ši Žongšun rehabilitiran
Januarja 1969 se je prihodnji kitajski predsednik pri 15 letih pridružil milijonom drugih mladeničev, ki so jih med kulturno revolucijo poslali na podeželje, da bi se učili od kmetov. V Pekingu se je vkrcal na vlak in nosil torbo, ki jo je spletla njegova mama, z napisom Materino srce.
Vendar te izkušnje niso spodbudile ne očeta ne sina, da bi se obrnila stran od stranke, piše Torigian. Po Maovi smrti leta 1976 in ko so bili najhujši ekscesi uradno pripisani Tolpi štirih, so Ši Žongšuna ponovno sprejeli v vodstvo stranke. Postal je odgovoren za nadzor prve kitajske posebne ekonomske cone v obalni provinci Guangdong.
Naslednjih 15 let je opravljal visoke funkcije, upokojil pa se je leta 1993, ko je bil star 79 let. Umrl je leta 2001.
Zakaj je Ši Džinping tako zvest partiji
Zdi se, da je bil Ši Džinping enako odločen dokazati svojo neomajno predanost Komunistični partiji Kitajske (KPK). V naslednjih letih je večkrat zaprosil za članstvo in v osmem poskusu mu je končno uspelo. Oba, sin in oče, sta kasneje svoje trpljenje opisala kot dragocen proces kovanja in krepitve svoje volje in predanosti stranki.
Ši Džinping (levo) in njegov oče Ši Žongšun leta 1958
Kot pripoveduje Torigian: Ko so se ljudje pritoževali nad strankarsko politiko, se je Ši Žongšun pogosto hvalil s svojimi prizadevanji kljub preganjanju, da bi delegitimiziral njihovo godrnjanje.
Ši Džinping in domišljijski junak, ki spi na žebljih
Mlajši Ši je podobno idealiziral leta, ki jih je preživel na podeželju Kitajske, in trdil, da je navdih črpal iz ruskega romana Nikolaja Černiševskega iz 19. stoletja z naslovom Kaj storiti?, v katerem eden od glavnih junakov spi na postelji iz žebljev, da bi si izostril lastno voljo.
Medtem ko so mnogi pripadniki generacije Ši Džinpinga iz kulturne revolucije izšli odločeni, da bodo nadoknadili izgubljeni čas, tako da so svojo pozornost usmerili v romantična razmerja, pijačo, filme in zahodno literaturo, se je Ši Džinping – po besedah, zapisanih v eni od depeš ameriškega veleposlaništva na Kitajskem – odločil, da bo postal še bolj rdeč, tj. še večji komunist.
Džinpingova zvestoba očetu
Medtem ko se mnogi opazovalci od takrat sprašujejo, zakaj bi prihodnji voditelj ostal tako zvest instituciji, ki je preganjala njega in njegovo družino, Torigian trdi, da to vprašanje v osnovi zgreši bistvo. "Morda je boljše vprašanje: Kako bi lahko Džinping izdal stranko, za katero je njegov oče toliko žrtvoval?"
Mao Cetung in Ši Žongšun sta se spoznala leta 1935. Najprej sta sodelovala, v 60. letih pa se je Mao spravil nad Ši Žongšuna, ker je ta podprl objavo življenjepisa nekega kitajskega revolucionarja, in ga vrgel iz komunistične stranke.
Njegov oče, ki se je rodil leta 1913 v kmečki družini na severozahodu Kitajske, je že pri 14 letih kot prepričan komunist sodeloval v zaroti za zastrupitev lokalnega šolskega upravitelja (izbrali so napačno posodo in namesto tega je zbolelo več učiteljev). Aretirali so ga in poslali v zapor.
Trpko odraščanje Ši Žongšuna
Njegova starša sta kmalu zatem umrla, kar je deloma pripisal stiski, ki sta jo pretrpela, medtem ko je on bil v zaporu. Ši Žongšun je moral poskrbeti, da so materine posmrtne ostanke dve leti hranili v poceni krsti, preden si je lahko privoščil pogreb. Dve njegovi sestri sta umrli med eno od množičnih lakot na Kitajskem.
Ši Žongšun se je več kot 60 let pozneje v svojem dnevniku spominjal tega obdobja in zapisal, da so se njegovi mlajši bratje in sestre začeli zanašati nanj ter da si je želel, da bi živeli kot ljudje. Zapisal je tudi: "Vpliv tega obdobja name je bil resnično velik in postavil je temelje za življenje v revoluciji."
Darilo Mao Cetunga Ši Žongšunu
Z Mao Cetungom se je prvič srečal leta 1935. V naslednjih letih se je boril v kitajsko-japonski vojni in kitajski državljanski vojni. V priznanje za njegova prizadevanja mu je Mao podaril kos belega blaga, na katerega je napisal: "Interesi stranke so na prvem mestu." Torigian piše, da je ta kos blaga postala ena Šijevih najdragocenejših stvari.
Potem ko je Mao Cetung leta 1976 umrl, so Ši Žongšuna rehabilitirali in se je lahko vrnil v vodstvo države. Novi kitajski voditelj Deng Šjaoping mu je zaupal vodenje kitajskega gospodarskega odpiranja v svet. Na fotografiji: spominska soba, v kateri vidimo fotografiji Ši Žongšuna in njegovega političnega mentorja Liu Židana. Prav zaradi objave Židanovega življenjepisa je Mao leta 1962 Žongšuna vrgel iz partije.
Po zmagi komunistov v državljanski vojni leta 1949 se je Ši Žongšun hitro povzpel do samega vrha nove Ljudske republike Kitajske. Kljub privilegijem, ki jih je uživala družina – ali pa morda prav zaradi njih –, je med svojimi otroki uveljavljal varčnost in strogo disciplino.
Otroci so se kopali v vodi, v kateri se je kopal oče
Ši Džinping, ki se je rodil leta 1953 kot tretji otrok v drugem zakonu, se je moral med letnim praznovanjem lunarnega novega leta priklanjati očetu. Če obreda ni izvedel po očetovih strogih standardih, je bil tepen. Kasneje je pripovedoval, da so se otroci kopali v vodi, ki jo je za umivanje prej uporabljal njihov oče, ista voda pa je bila namenjena tudi za pranje oblačil, šele nato so lahko kad končno izpraznili.
Ta zmeren pristop je veljal tudi za obroke. Torigian opisuje primer, ko je ostareli Ši Žongšun opustil poskus žvečenja trdega kosa rebra in ga podal Ši Džinpingu. Ta je bil takrat star nekaj čez trideset let in se je že vzpenjal po lestvici komunistične partije. Oče je od sina zahteval, naj poje rebro do konca. Sin je poslušal očeta in pojedel do konca.
Revolucionarni značaj Ši Džinpinga
"Pravzaprav je jesti z mano nekakšno trpljenje," je Ši Džinping pripomnil med intervjujem leta 2001. "Sem sin kmeta. Nikoli nisem bil izbirčen pri prehranjevanju in poleg tega nikoli ne dovolim, da bi ljudje puščali hrano."
Ši Džinping je vodenje Kitajske komunistične partije (KPK) prevzel leta 2012, leto pozneje je postal kitajski predsednik. Zdaj 72-letni Ši Džinping vodi Kitajsko v času, ko se mora soočiti s Trumpovo carinsko vojno. Na fotografiji iz novembra 2017 vidimo Ši Džinpinga, kitajsko prvo damo Peng Lijuan ter predsednika ZDA Donalda Trumpa in prvo damo ZDA Melanio Trump.
Najpomembneje pa je bilo, da je starejši Ši svojim otrokom vcepil tudi potrebo po revoluciji v prihodnosti. Kot se je spominjal njegov sin Ši Džinping, "smo o tem slišali toliko, da so se nam na ušesih naredili žulji".
Sinovo ponižno pismo očetu
Oktobra 2001 je Ši Džinping pisal očetu ob njegovem 88. rojstnem dnevu. To je bilo sedem mesecev pred smrtjo Ši Žongšuna in nekaj več kot desetletje, preden je sam prevzel vodstvo Komunistične partije Kitajske. V pismu se je spominjal lekcij, ki se jih je naučil iz očetovega življenja.
"Ne glede na to, ali si bil obrekovan ali v težavni situaciji, si imel v srcu nenehno svetlo svetilko, ki je vedno osvetljevala pravilno pot naprej," je zapisal. "Ko so ljudje kričali na nas, da smo barabe, sem vedno trmasto verjel, da je moj oče velik junak, da je oče, ki je vreden našega ponosa." V primerjavi s svojim očetom je Ši Džinping priznal: "Preveč sem povprečen in zaradi tega od sramu zardevam."
Zaobljubil se je, da bo v svojem prihodnjem življenju in delu spoštljivo preučeval očeta. Pismo je podpisal kot: "Sin. Džinping. Poklon."
