Ponedeljek, 8. 4. 2024, 19.31
3 tedne
Varnostni svet o palestinski prošnji za sprejem v ZN
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,02
Varnostni svet ZN bo imel po programu dela 18. aprila zasedanje o Izraelu in Palestincih, ki bo na ministrski ravni.
Varnostni svet je zjutraj razpravljal o palestinski prošnji za sprejem v ZN, ki jo je 3. aprila posredoval predsednik generalne skupščine ZN Dennis Francisa. O tem so danes govorili tudi predstavniki številnih držav med razpravo Generalne skupščine ZN o kitajskem in ruskem vetu na resolucijo o Gazi 22. marca, ki se nadaljuje.
Predsedujoča Varnostnemu svetu ZN v aprilu veleposlanica Malte Vanessa Fraizer je kasneje na odprtem delu zasedanja, ki je trajalo le nekaj minut, predlagala, da se vprašanje preseli v stalni odbor Varnostnega sveta ZN za sprejem novih članic.
Ugovora ni bilo in prvi sestanek odbora, v katerem sedi vseh 15 članic Varnostnega sveta, bo nocoj ob 21. uri po srednjeevropskem času. Ni jasno, kdaj bo sprejeta morebitna odločitev.
Generalna skupščina ZN lahko z dvotretjinsko večino sprejme nove članice le na priporočilo Varnostnega sveta, kjer mora pobudo podpreti najmanj devet držav, nasprotovati pa ji ne sme nobena od petih članic s pravico do veta – ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija in Francija.
Leta 2011 v odboru za sprejem novih članic Palestina ni dobila zadostne podpore, je pokazalo kasnejše poročilo Varnostnega sveta Generalni skupščini. ZDA so bile proti in glasovanja v Varnostnem svetu potem niti ni bilo.
Veta ni bilo vse od leta 1976
Pri sprejemu novih članic ZN v Varnostnem svetu ni bilo veta vse od leta 1976, ko so ZDA glasovale proti sprejemu Vietnama.
Uveljavljena praksa je, da se o prošnji za članstvo v Varnostnem svetu glasuje le po soglasju v odboru, katerega razprave so skrite pred javnostjo. Vendar pa lahko katerakoli članica Varnostnega sveta vseeno zahteva glasovanje.
Vprašanje Palestine se je po neuspehu v Varnostnem svetu leta 2012 preselilo v Generalno skupščino, ki ji je podelila status države opazovalke nečlanice. S tem se je Palestina v ZN formalno izenačila z Vatikanom in ima pravico do sodelovanja v številnih forumih ZN in pristopanja k mednarodnim pogodbam.
Varnostni svet ZN bo imel po programu dela 18. aprila zasedanje o Izraelu in Palestincih, ki bo na ministrski ravni. Palestinci upajo, da bo katera od članic Varnostnega sveta prošnjo za formalni sprejem v ZN dala na glasovanje takrat.
Potekajo tudi pogajanja o francoskem osnutku resolucije, ki zahteva takojšnje premirje v Gazi in obsoja teroristični napad Hamasa. Ob tem osnutek omenja, da je Palestino priznalo že 139 držav in izraža namero Varnostnega sveta za sprejem Palestine v ZN.
Zahodne države so pri priznanju zadržane in so doslej zavzemale stališče, da bo to del končnega statusa po koncu pogajanj z Izraelom o rešitvi dveh držav.
Vendar pa je španski premier Pedro Sanchez prejšnji mesec po sestanku s kolegi iz Slovenije, Malte in Irske zaradi vsega, kar se dogaja v Gazi, naznanil, da bodo delovali v smeri priznanja. Izrael jim je odgovoril, da bo to nagrada za terorizem, ki bo zmanjšala možnost rešitve konflikta s pogajanji.
ZDA svojega mnenja niso spremenile, je že prejšnji teden novinarjem dejal namestnik veleposlanice Robert Wood.
