Ponedeljek, 8. 4. 2024, 19.31
7 mesecev, 1 teden
Varnostni svet o palestinski prošnji za sprejem v ZN
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,02
Varnostni svet ZN bo imel po programu dela 18. aprila zasedanje o Izraelu in Palestincih, ki bo na ministrski ravni.
Varnostni svet je zjutraj razpravljal o palestinski prošnji za sprejem v ZN, ki jo je 3. aprila posredoval predsednik generalne skupščine ZN Dennis Francisa. O tem so danes govorili tudi predstavniki številnih držav med razpravo Generalne skupščine ZN o kitajskem in ruskem vetu na resolucijo o Gazi 22. marca, ki se nadaljuje.
Predsedujoča Varnostnemu svetu ZN v aprilu veleposlanica Malte Vanessa Fraizer je kasneje na odprtem delu zasedanja, ki je trajalo le nekaj minut, predlagala, da se vprašanje preseli v stalni odbor Varnostnega sveta ZN za sprejem novih članic.
Ugovora ni bilo in prvi sestanek odbora, v katerem sedi vseh 15 članic Varnostnega sveta, bo nocoj ob 21. uri po srednjeevropskem času. Ni jasno, kdaj bo sprejeta morebitna odločitev.
Generalna skupščina ZN lahko z dvotretjinsko večino sprejme nove članice le na priporočilo Varnostnega sveta, kjer mora pobudo podpreti najmanj devet držav, nasprotovati pa ji ne sme nobena od petih članic s pravico do veta – ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija in Francija.
Leta 2011 v odboru za sprejem novih članic Palestina ni dobila zadostne podpore, je pokazalo kasnejše poročilo Varnostnega sveta Generalni skupščini. ZDA so bile proti in glasovanja v Varnostnem svetu potem niti ni bilo.
Veta ni bilo vse od leta 1976
Pri sprejemu novih članic ZN v Varnostnem svetu ni bilo veta vse od leta 1976, ko so ZDA glasovale proti sprejemu Vietnama.
Uveljavljena praksa je, da se o prošnji za članstvo v Varnostnem svetu glasuje le po soglasju v odboru, katerega razprave so skrite pred javnostjo. Vendar pa lahko katerakoli članica Varnostnega sveta vseeno zahteva glasovanje.
Vprašanje Palestine se je po neuspehu v Varnostnem svetu leta 2012 preselilo v Generalno skupščino, ki ji je podelila status države opazovalke nečlanice. S tem se je Palestina v ZN formalno izenačila z Vatikanom in ima pravico do sodelovanja v številnih forumih ZN in pristopanja k mednarodnim pogodbam.
Varnostni svet ZN bo imel po programu dela 18. aprila zasedanje o Izraelu in Palestincih, ki bo na ministrski ravni. Palestinci upajo, da bo katera od članic Varnostnega sveta prošnjo za formalni sprejem v ZN dala na glasovanje takrat.
Potekajo tudi pogajanja o francoskem osnutku resolucije, ki zahteva takojšnje premirje v Gazi in obsoja teroristični napad Hamasa. Ob tem osnutek omenja, da je Palestino priznalo že 139 držav in izraža namero Varnostnega sveta za sprejem Palestine v ZN.
Zahodne države so pri priznanju zadržane in so doslej zavzemale stališče, da bo to del končnega statusa po koncu pogajanj z Izraelom o rešitvi dveh držav.
Vendar pa je španski premier Pedro Sanchez prejšnji mesec po sestanku s kolegi iz Slovenije, Malte in Irske zaradi vsega, kar se dogaja v Gazi, naznanil, da bodo delovali v smeri priznanja. Izrael jim je odgovoril, da bo to nagrada za terorizem, ki bo zmanjšala možnost rešitve konflikta s pogajanji.
ZDA svojega mnenja niso spremenile, je že prejšnji teden novinarjem dejal namestnik veleposlanice Robert Wood.
