V soboto so v Vatikanu aretirali in zaslišali španskega prelata, ker naj bi ukradel in javnosti razkril zaupne dokumente. Drugo aretirano osebo so že izpustili.
Italijanski mediji so konec tedna že napovedali aretacijo dveh vidnih članov rimske kurije, ki naj bi vlomila v računalnik glavnega vatikanskega revizorja Libera Miloneja in pridobljene zaupne podatke posredovala italijanskima raziskovalnima novinarjema.
Aretirana člana komisije COSEA
Aretiran je bil monsinjor Lucio Angel Vallejo Balda, član posebne komisije za ekonomsko-upravne zadeve Svetega sedeža (COSEA). Komisiji je papež Frančišek leta 2013 naročil, naj prouči organiziranost ekonomsko-upravne strukture Svetega sedeža in na podlagi tega predlaga reforme. Z delom so zaključili lani.
Prelat, ki ostaja v priporu, je bil aretiran v okviru preiskave švicarske garde o nezakoniti prisvojitvi in razkritju zaupnih dokumentov in informacij, ki traja že več mesecev.
Druga, ki so jo aretirali in zaslišali, prav tako članica COSEA, je bila Francesca Chaouqui. Izpustili so jo, ker je sodelovala s preiskovalci in naj ne bi bila begosumna. V preteklosti je bila vodja odnosov z javnostmi in nekdanja uslužbenka revizijske hiše Ernst and Young. Njeno imenovanje v papeško komisijo je bilo leta 2013 deležno precejšnje pozornosti.
Knjigi o spornosti vatikanskih financ
Zaupne podatke naj bi raziskovalna novinarja Gianluigi Nuzzi in Emiliano Fittipaldi uporabila pri pisanju dveh knjig o slabem gospodarjenju in nepreglednosti vatikanskih financ. Po poročanju italijanskih tiskovnih agencij naj bi izšli še v tem tednu, v Vatikanu pa so že zagrozili s tožbami. Označili so ju namreč za plod resnih kršitev zaupanja.
Nova afera Vatileaks?
Mediji zadevo primerjajo z afero iz maja 2012, ki so jo poimenovali Vatileaks. Zaradi kraje in izdajanja zaupnih informacij medijem je bil obsojen majordom nekdanjega papeža Benedikta XVI. Paolo Gabriele, ki ga je papež kasneje oprostil. Gabriele je leta 2012 na podlagi teh dokumentov napisal knjigo o korupciji v rimski kuriji. Afera naj bi vplivala na poznejši papežev odstop.