Četrtek, 10. 4. 2025, 13.00
1 dan, 23 ur
V ruskih napadih v Ukrajini ranjenih več kot deset ljudi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,18
Skupno so ruske sile po podatkih ukrajinske vojske Ukrajino ponoči napadle s 145 brezpilotniki. Sestrelili so jih 85. Rusija je medtem po lastnih navedbah nad svojimi zahodnimi in južnimi regijami sestrelila 42 ukrajinskih dronov.
Ukrajinske oblasti so sporočile, da je Rusija ponoči izvedla nov val napadov na Ukrajino, pri čemer je bilo v Kijevu in južni regiji Mikolajiv ranjenih več kot deset ljudi, poroča STA. Moskva je danes obsodila izjave ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je v sredo dejal, da je Rusija zvlekla Kitajsko v vojno v Ukrajini in v svojo vojsko rekrutirala več kot 150 kitajskih državljanov. V Pekingu so ob tem sporočili, da "bi se bilo treba izogniti neodgovornim izjavam", in poudarili nevtralno vlogo Kitajske.
19.41 Ministri koalicije voljnih v Bruslju usklajevali načrte za Ukrajino
16.47 V Rusiji štirim novinarjem grozi skoraj šest let zapora
15.19 Ukrajina kljub vojni znova vzpostavlja pomorsko povezavo z Gruzijo
12.55 Moskva in Peking obsojata trditve Zelenskega o rekrutiranju Kitajcev za boj v Ukrajini
10.30 V ruskih napadih v Ukrajini ranjenih več kot deset ljudi
19.41 Ministri koalicije voljnih v Bruslju usklajevali načrte za Ukrajino
Obrambni ministri okoli 30 zaveznic Ukrajine, ki so del t. i. koalicije voljnih, so se danes srečali v Bruslju z namenom usklajevanja načrtov za namestitev sil ob morebitnem premirju v Ukrajini. Sestanek ni prinesel sklepov. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je zaenkrat šest držav pripravljenih poslati vojake na tovrstno misijo.
John Healey, obrambni minister Združenega kraljestva, ki skupaj s Francijo vodi neformalno skupino, je povedal, da so njihovi načrti dobro razviti.
London vztraja, da pogovori prinašajo napredek. Ministra Nizozemske in Švedske Ruben Brekelmans oz. Pal Jonson sta medtem poudarila, da ostaja kopica vprašanj glede izvedbe in ciljev morebitne misije v Ukrajini.
Po navedbah neimenovanih evropskih uradnikov je pripravljenost za pošiljanje lastnih sil v Ukrajino izrazilo le šest držav, vključno z Združenim kraljestvom, Francijo in Latvijo, Litvo ter Estonijo.
Kot je že konec marca povedal francoski predsednik Emmanuel Macron, to ne bi bile mirovne sile, prav tako pa jih ne nameravajo namestiti na fronto. Njihov namen bo, da služijo kot odvračalna sila pred rusko agresijo.
Ob tem je poudaril, da takšna misija ne more predstavljati nadomestka za ukrajinsko vojsko.
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je ob robu srečanja po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejala, da še naprej razpravljajo tudi o možnosti, da bi evropski vojaki v prihodnosti v Ukrajini urili tamkajšnje vojake.
Kot je dodala, je EU doslej izven ukrajinskega ozemlja izurila že več kot 73.000 ukrajinskih vojakov.
Slovenija ni del omenjene koalicije, katere usoda pa je odvisna od mirovnih pogajanj med Moskvo in Kijevom, ki potekajo ob posredovanju ZDA. Dosedanji poskusi Washingtona za dosego premirja med sprtima stranema so bili neuspešni.
Idejo o prisotnosti evropskih sil v Ukrajini zavračajo v Moskvi, prav tako ji niso naklonjeni niti v Washingtonu.
16.47 V Rusiji štirim novinarjem grozi skoraj šest let zapora
Rusko tožilstvo je danes zahtevalo skoraj šest let zapora za štiri novinarje, ki so obtoženi, da so sodelovali z organizacijo pokojnega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega. Moskva je organizacijo, ki jo obtožuje ekstremizma, prepovedala, kmalu preden je napadla Ukrajino leta 2022.
Novinarji Antonina Kravcova, Konstantin Gabov, Sergej Karelin in Artem Kriger so obtoženi sodelovanja v ekstremistični skupini. Tožilka Nadežda Tihonova je za vsakega od njih zahtevala pet let in 11 mesecev zapora, so po poročanju ruskega portala Mediazona sporočili s sodišča.
Najvišja možna zagrožena kazen je sicer šest let, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Novinarje so aretirali lani spomladi in poleti. Mediazona opozarja, da zaradi sojenja za zaprtimi vrati vsebina obtožb ni popolnoma znana.
Kravcova je kot fotografinja med drugim pokrivala sojenja Navalnega za portal SOTAvision, za portal pa je sojenja in proteste spremljal tudi Kriger. Gabov in Karelin sta videoporočevalca, ki sta med drugim delala za tuje medije. Očitajo jima pripravljanje fotografij in videov za objave na družbenih omrežjih Navalnega.
15.19 Ukrajina kljub vojni znova vzpostavlja pomorsko povezavo z Gruzijo
Ukrajina kljub še vedno trajajoči vojni skuša znova vzpostaviti redno trajektno povezavo z Gruzijo prek Črnega morja, poročajo ukrajinski mediji. Sredi marca so izvedli prvi dve poskusni vožnji na liniji Čornomorsk - Batumi, potem ko je bila ta povezava v celoti prekinjena po začetku ruske invazije na Ukrajino leta 2022.
"Opravili smo dve vožnji iz Čornomorska v Batumi, in sicer 18. in 26. marca, tretja vožnja pa je predvidena naslednji teden," je po navedbah ukrajinske tiskovne agencije Interfax dejal predstavnik ukrajinskih železnic Timofej Murahovski.
V projektu za ponovno vzpostavitev trajektne povezave med Ukrajino in Gruzijo sodelujeta podjetji Ukrferry in UZ Cargo, podružnica ukrajinskih železnic s sedežem na Poljskem, poročata Interfax in francoska tiskovna agencija AFP.
Dve poskusni vožnji sta bili namenjeni predvsem "prepoznavanju vseh problematičnih področij", je ob tem pojasnil direktor družbe Ukrferry Volodimir Černjevski. Dodal je, da vožnji nista bili nikakor povezani z dogovori med Moskvo in Kijevom o prekinitvi spopadov v Črnem morju, ki za zdaj niso obrodili sadov.
Civilni pomorski promet v Črnem morju, tudi med Ukrajino in Gruzijo, je sicer po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022 popolnoma obstal. Strani sta nato leta 2023 sklenili sporazum o izvozu ukrajinskega žita prek Črnega morja, od katerega je Rusija kasneje odstopila, kljub temu pa od takrat prek ozkega koridorja v zahodnem delu Črnega morja skorajda nemoteno poteka tovorni ladijski promet.
Rusija in Ukrajina sta se po navedbah Bele hiše konec marca strinjali, da bosta zagotovili varno plovbo v Črnem morju, vendar je Rusija kmalu zatem v zameno za uveljavitev dogovora zahtevala odpravo nekaterih sankcij Zahoda. Ruske sile medtem še vedno občasno napadajo ukrajinska pristanišča ob Črnem morju, zlasti z brezpilotnimi letalniki.
12.55 Moskva in Peking obsojata trditve Zelenskega o rekrutiranju Kitajcev za boj v Ukrajini
"Kitajska se je vedno zavzemala zelo uravnoteženo stališče, zato se Zelenski moti," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, ki je opisal Kitajsko kot "partnerja, prijatelja in tovariša".
Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Lin Jian je medtem svetoval vsem vpletenim stranem, naj "pravilno in jasno razumejo in obravnavajo vlogo Kitajske". Posvaril je pred "neodgovornimi izjavami", pri čemer pa ni neposredno omenil Ukrajine ali Zelenskega. Lin je ponovno poudaril tudi, da Kitajska trdno podpira in aktivno spodbuja mirno rešitev tega konflikta, od svojih državljanov pa je vedno zahtevala, da se "izogibajo vključevanju v oborožene spopade v kakršni koli obliki".
Rusija naj bi po njegovih besedah novačila Kitajce prek družbenih omrežij. Trdil je tudi, da se kitajski uradniki tega zavedajo in da so ukrajinski obveščevalci sestavili sezname imen, datumov rojstva in ruskih vojaških enot, katerim so bili dodeljeni.
Ukrajinski predsednik je pred tem v torek sporočil, da so ukrajinske sile v regiji Doneck zajele dva kitajska državljana, ki sta se borila v vrstah ruskih enot. Ob tem je objavil videoposnetek, ki naj bi prikazoval enega od domnevno zajetih Kitajcev.
Kitajska je redno tarča obtožb Zahoda, da Rusiji z zagotavljanjem materiala in vojaške tehnologije omogoča nadaljevanje vojne v Ukrajini. V Pekingu so to večkrat zanikali in vztrajajo, da je Kitajska v vojni nepristranska. Moskva in Peking sta sicer od začetka vojne v Ukrajini leta 2022 dodatno poglobila politično, vojaško in ekonomsko sodelovanje.
10.30 V ruskih napadih v Ukrajini ranjenih več kot deset ljudi
Po podatkih reševalnih služb je v Mikolajivu po napadu zagorela petnadstropna stavba. Ranjenih je bilo deset ljudi, tri so odpeljali v bolnišnico, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V Kijevu sta bila medtem ranjena dva človeka, zagorelo pa je skladišče. Po podatkih tamkajšnjih oblasti je sicer zračna obramba nad mestom sestrelila 16 od skupno 30 ruskih brezpilotnih letalnikov.
