Četrtek, 10. 4. 2025, 13.10
1 dan, 10 ur
Bela hiša pojasnjuje: Dodatne carine na kitajsko blago znašajo 145 odstotkov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,77
Poleg carin je Kitajska uvedla tudi omejitve za več kot ducat ameriških podjetij, ki med drugim njihovim vodstvenim delavcem prepovedujejo vstop na Kitajsko ali vlaganje v državi.
Trgovinska vojna med dvema največjima svetovnima gospodarstvoma se ne umirja. Zaradi vsesplošne zmede, ki jo s svojimi nenadnimi odločitvami povzroča ameriški predsednik Donald Trump, je Bela hiša podala dodatna pojasnila glede višine carin. Te za Kitajsko ne znašajo 125 odstotkov, pač pa 145 odstotkov, saj je treba upoštevati še 20-odstotne carine, ki jih je Trump uvedel zaradi dotoka fentanila v ZDA. Kitajska je medtem zvišala carine za vse uvoženo ameriško blago, in sicer s predhodno napovedanih 34 na 84 odstotkov. Peking je obljubil, da se bo "boril do konca", Washington pa je tudi nakazal, da se ne namerava umakniti. Po svetu pozdravljajo zamrznitev dviga ameriških carin, Evropska unija pa je napovedala, da bo za 90 dni ustavila uvedbo protiukrepov proti ZDA, da bi dala priložnost pogajanjem.
22.33 Newyorške borze končale v rdečem
19.48 Trump povzročil večjo gospodarsko negotovost od pandemije covida-19
19.14 Bela hiša pojasnjuje: Dodatne carine na kitajsko blago znašajo 145 odstotkov
16.33 Newyorških borz Trumpova zamrznitev carin ni prepričala
12.32 EU za 90 dni preložila uvedbo protiukrepov na ameriške carine
11.00 Po svetu pozdravljajo zamrznitev dviga ameriških carin
9.10 Peking: Ne bojimo se ameriških provokacij
8.55 Von der Leyen pozdravila Trumpovo odločitev za zamrznitev dviga carin
8.45 Cene nafte ob stopnjevanju trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko navzdol
8.30 Azijske borze po zamrznitvi ameriških carin z odbojem
7.15 Trumpov premor pri carinah posledica rasti donosa ameriških obveznic
7.00 Kitajska se je "skrbno pripravljala"
6.15 Veljajo 84-odstotne kitajske carine
22.33 Newyorške borze končale v rdečem
Indeksi na newyorških borzah so danes trgovanje sklenili v rdečem. Delnice na Wall Streetu so utrpele še en udarec in izgubile večji del sredinih dobičkov, saj vlagatelje skrbijo naslednji Trumpovi koraki na področju trgovinske in gospodarske politike, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 39.593.66 točke, kar je 2,50 odstotka manj kot v sredo. Indeks 500 največjih ameriških podjetij S&P 500 se je oblikoval pri vrednosti 5268,05 točke, kar je 3,46 odstotka manj kot ob koncu sredinega trgovanja. Tehnološki indeks Nasdaq je izgubil 4,31 odstotka in trgovanje sklenil pri 16.386,31 točke.
Cene nafte so medtem do konca newyorškega borznega trgovanja padle. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške nafte, ki bo dobavljena maja, je bilo treba odšteti 60,38 dolarja, kar je 1,97 dolarja manj kot v sredo. Sod severnomorske nafte brent za dobavo junija pa se je pocenil za 1,86 dolarja na 63,62 dolarja.
Zvišala se je cena zlata, ki se je v današnjem trgovanju na borzi v New Yorku podražilo za 113,60 dolarja oz. 3,69 odstotka na 3193 dolarjev za 31,1-gramsko unčo.
19.48 Trump povzročil večjo gospodarsko negotovost od pandemije covida-19
Glede na kazalnik časnika Financial Times je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu uspelo povzročiti največjo stopnjo gospodarske negotovosti v zadnjih 20 letih. Nezanesljivost, ki jo je doma in po svetu povzročil Trump, je po tem kazalniku precej večja od tiste, ki jo je pred nekaj leti sprožila pandemija covida-19.
Na podatke je opozoril novinar časnika John Burn-Murdoch. "Pri divjem nihanju med političnimi stališči, dajanju prednosti in nato zavračanju novega svetovalca vsak teden ter uporabi nasprotujočih si utemeljitev pri vsakem koraku tudi posamezni obrati v smer zdrave pameti ne ustavijo kaosa," je dejal.
"Skoraj vsak teden imamo drugačno carinsko politiko, v zadnjem času skoraj vsak dan. Celo danes je carinska stopnja proti Kitajski poskočila s 125 na 145 odstotkov," je sporočila direktorica gospodarskih analiz pri inštitutu Progress Tahra Jirari. Poudarila je, da bodo dolgoročne odločitve podjetij o naložbah skoraj nemogoče.
Glavni naložbeni direktor pri podjetju ReSolve Asset Management Adam Butler je dejal, da je negotovost, ki jo povzroča Trump, resnična grožnja svetovni gospodarski rasti v srednjeročnem obdobju, saj si nihče ne bo upal sprejemati odločitev o zaposlovanju in naložbah.
"Splošno zaupanje v ZDA kot varen kraj za naložbe je že upadlo," pa je po navedbah časnika Financial Times dejal svetovalec za upravljanje in analitik s področja kibernetskega vojskovanja Guy-Phillippe Goldstein.
19.14 Bela hiša pojasnjuje: Dodatne carine na kitajsko blago znašajo 145 odstotkov
Dodatne carine na uvoz kitajskega blaga v ZDA od danes znašajo 145 odstotkov, je danes pojasnila Bela hiša, potem ko je Trump v sredo zvišal carine za Kitajsko na 125 odstotkov. Poleg sredinega zvišanja je treba namreč upoštevati še 20-odstotne carine, ki jih je Trump uvedel zaradi dotoka fentanila v ZDA.
Po poročanju AFP najnovejše 125-odstotne carine ne zajemajo izdelkov, kot so aluminij in jeklo ter avtomobili. Za te je ameriški predsednik pred tem uvedel ločene 25-odstotne carine.
125-odstotne dodatne carine prav tako ne veljajo za blago, kot so baker, farmacevtski izdelki, polprevodniki, les in energetski izdelki. Za nekatere od teh izdelkov je Trump že nakazal, da jih namerava obravnavati z ločenimi carinami.
16.33 Newyorških borz Trumpova zamrznitev carin ni prepričala
Medtem ko so azijske in evropske borze pozdravile odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je v sredo za 75 držav, med katerimi ni Kitajske, za 90 dni zamrznil dvig carin, pa ameriških vlagateljev ta odločitev ni prepričala. Newyorške borze so današnje trgovanje začele v rdečem, pomagali niso niti najnovejši podatki o ameriški inflaciji.
Indeks Dow Jones je bil po prve pol ure trgovanja 2,15 odstotka pod izhodiščem, širši indeks S&P 500 je beležil 2,64-odstotni padec, tehnološki indeks Nasdaq pa 3,38-odstotnega.
Indeksi na evropskih borzah so medtem močno v zelenem. Indeks najpomembnejših podjetij Eurostoxx 50 je bil sredi dneva 5,44 odstotka nad izhodiščem, frankfurtski DAX je poskočil za 5,29 odstotka, pariški CAC 40 pa za 5,13 odstotka. Zunaj območja z evrom je bil londonski FTSE 100 4,22 odstotka v zelenem.
Cene življenjskih potrebščin, merjene z indeksom CPI, so se marca v ZDA na medletni ravni zvišale za 2,4 odstotka, potem ko je bila februarja rast 2,8-odstotna, je danes objavilo ameriško ministrstvo za delo. Inflacija se je ohladila bolj od pričakovanj analitikov. Na mesečni ravni so ZDA beležile 0,1-odstotno deflacijo, potem ko je bila rast cen življenjskih potrebščin, merjena s CPI, februarja 0,2-odstotna.
Se je pa danes zaradi Trumpove odločitve in podatkov o inflaciji močno znižala vrednost dolarja, ki je izgubil tako proti evru kot proti funtu. Na borzi v Frankfurtu je bilo treba ob 16. uri za en evro odšteti 1,1126 dolarja, kar je 1,71 odstotka več kot v sredo.
12.32 EU za 90 dni preložila uvedbo protiukrepov na ameriške carine
Evropska unija je napovedala, da bo za 90 dni ustavila uvedbo protiukrepov proti ZDA, da bi dala priložnost pogajanjem.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala, da se želi EU izogniti nadaljnjemu zaostrovanju in odpreti prostor za razpravo. "Medtem ko zaključujemo sprejetje protiukrepov, ki so prejeli močno podporo držav članic, smo se odločili, da jih zadržimo za 90 dni," je dejala.
"Če pogajanja ne bodo zadovoljiva, bodo v veljavo stopili protiukrepi," je dodala.
11.00 Po svetu pozdravljajo zamrznitev dviga ameriških carin
V Združenem kraljestvu in na Japonskem so pozdravili Trumpovo odločitev, da za 90 dni zamrzne dvig ameriških carin. Tokio ob tem zahteva, da ZDA znova razmislijo tudi o preostalih carinah. Države Latinske Amerike se medtem zavzemajo zlasti za enotnost v odzivih, države jugovzhodne Azije pa za pogajanja.
Velika Britanija
"Trgovinska vojna ni v nikogaršnjem interesu. Ne želimo nobenih carin," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal tiskovni predstavnik britanske vlade. Po navedbah Downing Streeta se miren in premišljen pristop izplača, Trumpova odločitev pa za Veliko Britanijo kratkoročno ne bo pomenila večjih sprememb.
Premier Keir Starmer je sicer poudaril, da zgolj gospodarski dogovor z ZDA ali morebitna zagotovitev nižjih carin ne bo dovolj. V sredo je še pred odločitvijo o zamrznitvi dviga carin prišlo do pretresov na britanskih trgih.
Japonska
Japonska vlada je sporočila, da pozitivno sprejema Trumpovo odločitev, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kot so dodali v Tokiu, pa Japonska "še naprej odločno zahteva, da ZDA ponovno preučijo svoje ukrepe v zvezi z vzajemnimi carinami, carinami na jeklo in aluminij ter carinami na avtomobile in avtomobilske dele".
Kljub 90-dnevni zamrznitvi dviga carin namreč v veljavi ostajajo nekatere druge dajatve, denimo 25-odstotne carine na uvoz avtomobilov v ZDA. Avtomobilski sektor na Japonskem, ki je tesna zaveznica ZDA, predstavlja pomemben steber gospodarstva.
Združenje držav jugovzhodne Azije
Na Trumpovo odločitev so se odzvali tudi iz Združenja držav jugovzhodne Azije (Asean), kjer so po srečanju ministrov za gospodarstvo članic desetčlanskega bloka sporočili, da "ne bodo uvedli nobenih povračilnih ukrepov" in da so se pripravljeni pogovarjati.
Večino članic združenja, ki ga sestavljajo Brunej, Kambodža, Vietnam, Indonezija, Laos, Malezija, Filipini, Tajska, Singapur in Mjanmar, bi sicer doletele visoke, večinoma več kot 30-odstotne carine. V tej luči so izrazili globoko zaskrbljenost zaradi njihove uvedbe, vendar poudarjajo, da povračilni ukrepi ne bi bili koristni, saj so bile ZDA lani največji vir neposrednih tujih naložb in drugi največji trgovinski partner združenja Asean.
Latinska Amerika
Na Trumpovo odločitev so se odzvale tudi države Latinske Amerike, ki pozivajo k oblikovanju enotne fronte proti "arbitrarnim ukrepom" Washingtona.
"Ne moremo še naprej delovati ločeno, ko se svet na novo organizira. ZDA na novo rišejo svoj gospodarski zemljevid, ne da bi se vprašale, kdo je ostal zadaj," je dejala predsednica Hondurasa Xiomara Castro, ki je v sredo gostila srečanje 11 voditeljev članic Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC).
"Samovoljne carine destabilizirajo mednarodno gospodarstvo in zvišujejo cene. Zgodovina nas uči, da trgovinske vojne nimajo zmagovalcev," je dejal brazilski predsednik Lula da Silva, ki vodi največje gospodarstvo v Južni Ameriki.
"Latinska Amerika in Karibi potrebujejo enotnost in solidarnost (...) ter krepitev regionalnega povezovanja," pa meni mehiška predsednica Claudia Sheinbaum.
Na srečanju v Hondurasu je bila prisotna tudi kitajska delegacija. Medtem ko se Washington kot partner zdi vedno bolj nestabilen, Peking namreč pospešeno uveljavlja svoj vpliv v regiji. Kitajska bo čez približno mesec dni gostila srečanje s 33-člansko skupnostjo CELAC, prisoten bo tudi predsednik Xi Jinping.
Kanada
Kanadski premier Mark Carney je medtem Trumpovo odločitev označil za "dobrodošel oddih za svetovno gospodarstvo". Na družbenem omrežju X je še zapisal, da bosta Kanada in ZDA začeli pogajanja o novih gospodarskih in varnostnih odnosih takoj po zveznih parlamentarnih volitvah, ki bodo 28. aprila.
9.10 Peking: Ne bojimo se ameriških provokacij
Kitajska vlada se ne boji provokacij, je v odzivu na najnovejše ameriške carine na uvoz kitajskega blaga prek družbenih omrežij sporočila predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning. "Mi smo Kitajci. Ne bomo se uklonili," je po poročanju britanskega BBC še zapisala ob zgodovinskem videu iz časa korejske vojne.
Mao je v odzivu objavila video nekdanjega vodje kitajske komunistične partije Mao Cetunga, ki je v času korejske vojne ZDA dejal, da "ne glede na to, kako dolgo bo trajala vojna, ne bomo nikoli popustili".
Medtem ko je Trump v sredo za druge države uvedel 90-dnevno zamrznitev dviga carin, saj ga je, kot je dejal, 75 držav zaprosilo za pogajanja o carinah, pa znakov, da bi se pogajati začela Peking in Washington, še ni na vidiku.
8.55 Von der Leyen pozdravila Trumpovo odločitev
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes pozdravila odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da začasno zamrzne dvig carin, ki bi za EU pomenil 20-odstotne dodatne carine na uvoz večine blaga. "To je pomemben korak k stabilizaciji svetovnega gospodarstva," je zapisala na družbenem omrežju X.
Kot je še poudarila von der Leyen, so jasni in predvidljivi pogoji ključnega pomena za delovanje trgovine in dobavnih verig.
"Carine so davki, ki zgolj škodujejo podjetjem in potrošnikom. Zato stalno zagovarjam sporazum o brezcarinskem trgovanju med EU in ZDA," je dodala. EU po njenih besedah ostaja zavezana konstruktivnim pogajanjem z ZDA, da bi vzpostavili trgovanje brez ovir v obojestransko korist.
EU se bo obenem še naprej osredotočala na diverzifikacijo svojih trgovinskih partnerstev ter si prizadevala za odpravo ovir na evropskem notranjem trgu, je sporočila predsednica Komisije.
"Skupaj s svojo ekipo bom še naprej delala dan in noč, da bi zaščitili evropske potrošnike, delavce in podjetja. Skupaj bomo iz te krize izšli močnejši," je zapis na omrežju X sklenila von der Leyen.
8.45 Cene nafte ob stopnjevanju trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko navzdol
Cene nafte so v današnjem azijskem trgovanju padle.
Za 159-litrski sod zahodnoteksaške nafte z dobavnim rokom maja je bilo treba popoldne po singapurskem času odšteti 61,86 dolarja, kar je 49 centov manj kot v sredo. Severnomorska nafta brent za dobavo v juniju pa se je pocenila za 73 centov na 64,73 dolarja.
8.30 Azijske borze po zamrznitvi ameriških carin z odbojem
Azijski trgi so pozdravili odločitev ameriškega predsednika Donalda Trump, ki je za 90 dni za 75 držav, razen za Kitajsko, zamrznil dvig carin, ki znašajo enotnih deset odstotkov. Osrednji indeksi so po padcih v preteklih dneh tako zabeležili odboj.
Japonski Nikkei 225 je danes zabeležil okoli 8,50-odstotni skok. Južnokorejski Kospi se je okrepil za dobrih šest odstotkov, avstralski All Ordinaries pa za 4,66 odstotka. V Singapurju STI pridobiva okoli pet odstotkov.
ZDA in Kitajska pa zaostrujeta trgovinsko vojno. Kitajska je namreč izvzeta iz zamrznitve, saj je dvigovala carine za stopnje, ki so ji jih pred tem zapovedovale ZDA.
Kljub temu sta se osrednja indeksa na borzah v Hongkongu in Šanghaju dvignila. Hang Seng doslej pridobil 2,72 odstotka, indeks Shanghai Composite pa je 1,12 odstotka nad izhodiščem.
7.15 Trumpov premor pri carinah posledica rasti donosa ameriških obveznic
Predsednik ZDA Donald Trump je v sredo začasno umiril carinsko vojno, kar je Bela hiša predstavila kot posledico njegove genialnosti. A gospodarski analitiki v ZDA trdijo, da je z belo zastavo pomahal zaradi dogajanja na trgu obveznic, poročajo ameriški mediji. To je deloma priznal tudi sam Trump.
Njegova napoved desetodstotnih carin za ves svet in višjih carin za največje trgovinske partnerje ZDA je prejšnji teden povzročila padanje borznih indeksov doma in po svetu, vendar Trump ni popuščal. V torek pa se je zatreslo na trgu obveznic.
"Želel bi vam povedati, da je Trump prelisičil svet, ker ga podpiram. Vendar pa je bila motivacija velik skok donosnosti 30- in 10-letnih obveznic finančnega ministrstva. Ljudje so razprodajali naše obveznice. Japonska, ki jih ima največ, jih je razprodajala. Množična razprodaja obveznic pomeni, da ljudje izgubljajo zaupanje v ameriško gospodarstvo, v sposobnost sklepanja poslov z nami," je dejal analitik konservativne televizije Fox News Charles Gasparino.
"Ljudje so se ves čas osredotočali na delniške trge. Trg obveznic in trgi posojil so tisti, ki so ožilje gospodarstva, in ti trgi so se sinoči sesuli. Zato imamo 90-dnevno zamrznitev carin," je dejal Gasparini.
Vlagatelji so se po Trumpovi napovedi carin prejšnji teden kot vedno v časih kriz umaknili z borz in se preselili v obveznice ameriškega finančnega ministrstva, ki so do zdaj dolga desetletja veljale za zanesljivo in varno naložbo. Ko ljudje na veliko kupujejo obveznice, jim cena raste, donos pa pada. Ko jih razprodajajo, jim cena pade, donos pa narašča.
Donos ameriških zakladnih obveznic je uvodoma padal, v torek in v noči na sredo pa je začel močno rasti.
Po Trumpovem premoru s carinami je začel spet padati, vendar pa analitiki menijo, da je škoda izjemna, ker ameriške obveznice niso več varno zatočišče – zaradi nepredvidljivosti Trumpa, negotovosti glede prihodnosti carin ter strahu pred rastjo inflacije in padcem gospodarstva v recesijo, je poročala televizija MSNBC.
Trump je v sredo novinarjem povedal, da so bili ljudje nervozni in prestrašeni ter da je moral biti fleksibilen. Ob tem je priznal, da je spremljal trg obveznic, ki je po njegovih besedah zdaj spet čudovit.
"Odločitev sem sprejel zjutraj, ko sem govoril s finančnim ministrom Scottom Bessentom in ministrom za trgovino Howardom Lutnickom. Nismo imeli dostopa do odvetnikov in smo napisali iz srca. Mislim, da je bilo dobro napisano," je o svojem sporočilu o premoru s carinami povedal Trump.
Z leve: minister za notranje zadeve Doug Burgum, minister za trgovino Howard Lutnick, minister za promet Sean Duffy, minister za finance Scott Bessent in predsednik predstavniškega doma Michigan Matt Hall stojijo ob strani predsedniku Donaldu Trumpu, medtem ko podpisuje izvršne ukaze in razglase v Ovalni pisarni v Beli hiši v Washingtonu, 9. april 2025.
Ker so njegove poteze najprej povzročile borzne padce, nato v sredo pa največjo rast indeksov od leta 2008, je demokratski senator iz Kalifornije Adam Schiff zahteval preiskavo zaradi suma trgovanja z delnicami na podlagi prepovedanih notranjih informacij in manipuliranja borz, poroča revija Time.
Na družbenih medijih se medtem vrstijo pozivi kongresu, naj Trumpu odvzame pooblastila za carine, dokler ne bo prepozno. Podjetja namreč, kot poudarjajo, ne morejo načrtovati poslov v takšnih razmerah, ki se spreminjajo iz dneva v dan. Trump je na primer v sredo novinarjem povedal, da bo morda izvzel nekatera podjetja iz carin, ampak se bo o tem odločal "po občutku".
Republikanska večina v predstavniškem domu sicer v sredo ni dovolila glasovanja o predlogu, ki bi preklical domnevne izredne razmere, na podlagi katerih je Trump zvišal carine. S parlamentarnim manevrom je republikanska večina glasovanje o tem premaknila morda šele na oktober.
Trgi in politiki so za zdaj deloma pomirjeni, ker se zdi, da je Trump začel bolj poslušati Bessenta kot druge svetovalce. Finančni minister se zavzema za pogajanja z državami glede carin, čeprav je jasno, da 90 dni prehodnega obdobja ne bo dovolj za uspešno dokončanje pogajanj z vsemi državami, ki bodo to želele.
7.00 Kitajska se je "skrbno pripravljala"
Kitajska se je skrbno in dolgoročno pripravila na naval carin iz Washingtona ter ima na zalogi številne kratkoročne in dolgoročne protiukrepe, je v pogovoru za BBC dejal David Rennie, urednik geopolitike v reviji The Economist.
Kitajski uradniki in akademiki, s katerimi je pred kratkim govoril v Pekingu, so predvidevali trgovinski konflikt že med Trumpovo predsedniško kampanjo. "Kitajska rada načrtuje. Pripravljala se je dolgo in skrbno," je dejal.
"Kitajska rada načrtuje in radi imajo petletne načrte," je še povedal. "Imeli so kratkoročne načrte, specifične za ZDA, pa tudi dolgoročne ukrepe, s katerimi so poskušali preusmeriti in uravnotežiti celotno gospodarstvo ter zmanjšati odvisnost od izvoza," je dodal.
6.15 Veljajo 84-odstotne kitajske carine
Trgovinska vojna med največjima svetovnima gospodarstvoma se je tako še poglobila, medtem ko je Trump v sredo za druge države uvedel 90-dnevno zamrznitev dviga carin. V tem obdobju so vzajemne carine pri desetih odstotkih. Trump se je za zamrznitev odločil, ker ga je 75 držav zaprosilo za pogajanja o carinah, je povedal.
Za Kitajsko, ki je dodatne carine na uvoz ameriškega blaga zvišala s 34 na 84 odstotkov, medtem velja drugače. Trump je v sredo zvišal carine na kitajski uvoz na 125 odstotkov.
"Na podlagi pomanjkanja spoštovanja, ki ga je Kitajska izkazala do svetovnih trgov, zvišujem carine, ki jih Kitajski zaračunavajo ZDA, na 125 odstotkov. To začne veljati takoj," je v sredo na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal Trump.
Kitajska je v petek kot odgovor na nove ameriške carine napovedala dodatne 34-odstotne carine na ves uvoz ameriškega blaga, ki naj bi začele veljati danes. V sredo pa je kitajsko ministrstvo za finance sporočilo, da z današnjim dnem dodatne carine zvišujejo na 84 odstotkov.
