Petek, 6. 2. 2026, 16.25
5 dni, 1 ura
Vojna v Ukrajini
Evropska komisija z 20. svežnjem sankcij zoper Rusijo: "To je edini jezik, ki ga razumejo"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,69
Novi medsebojni napadi so sledili mirovnim pogovorom ruskih in ukrajinskih pogajalcev v Abu Dabiju.
Evropska komisija je danes v luči mirovnih pogovorov med Ukrajino in Rusijo v Abu Dabiju predlagala 20. sveženj sankcij proti Moskvi zaradi njene agresije na Ukrajino, ki med drugim vključuje omejevalne ukrepe na področjih energetike, finančnih storitev in trgovine, je sporočila predsednica komisije Ursula von der Leyen.
16.20 Bruselj z 20. svežnjem sankcij proti Rusiji v dodatne omejitve na področjih energetike in finančnih storitev
14.33 Merz za usklajene pogovore z Moskvo o končanju vojne v Ukrajini
12.00 Zelenski: Pogajanja se bodo nadaljevala v kratkem verjetno v ZDA
8.00 V ruskih napadih na Ukrajino dva mrtva
16.20 Bruselj z 20. svežnjem sankcij proti Rusiji v dodatne omejitve na področjih energetike in finančnih storitev
"Medtem ko se Ukrajina še naprej izjemno pogumno brani na bojišču, Rusija krepi vojne zločine z namernimi napadi na domove in civilno infrastrukturo. Ciljajo energetsko infrastrukturo in sisteme ogrevanja, pri čemer celotne skupnosti ostajajo brez elektrike v izjemno nizkih temperaturah," je sporočila von der Leyen.
Država, ki si želi miru, ne ravna tako, je v luči mirovnih pogovorov med Kijevom in Moskvo, ki so v Abu Dabiju potekali v preteklih dneh, dodala predsednica komisije.
Poudarila je, da bo Rusija z iskrenimi nameni za pogajalsko mizo sedla samo, če bo prisiljena v to. "To je edini jezik, ki ga Rusija razume. Zato danes krepimo pritisk in predstavljamo predlog novega svežnja sankcij – že 20. od začetka ruske agresije na Ukrajino," je dodala v pisni izjavi.
Predlog novega svežnja, ki ga bodo zdaj obravnavale države članice Unije, po besedah predsednice vključuje omejevalne ukrepe na področjih energetike, finančnih storitev in trgovine.
Na področju energetike Komisija predlaga popolno prepoved zagotavljanja pomorskih storitev za transport surove ruske nafte, ki bi jo uvedli skupaj s podobno mislečimi partnericami po odločitvi, sprejeti v okviru skupine G7.
Na seznam sankcioniranih ladij t. i. senčne flote, ki jih Rusija uporablja za izogibanje zahodnim sankcijam, bi glede na predlog Komisije dodali 43 plovil, tako da bi jih bilo na njem skupaj okoli 640.
Danes predstavljeni sveženj poleg tega vključuje ukrepe, namenjene dodatnemu omejevanju delovanja ruskega bančnega sistema. Med drugim predvideva sankcioniranje še 20 ruskih regionalnih bank, pa tudi ukrepe, uperjene proti trgovanju s kriptovalutami.
Komisija želi dodatno omejiti tudi izvoz blaga in storitev v Rusijo v vrednosti 360 milijonov evrov. Po novem bi bil med drugim prepovedan izvoz traktorjev in storitev na področju kibernetske varnosti. Po drugi strani bi Bruselj še dodatno omejil uvoz kovin, kemikalij in ključnih mineralov, vrednih več kot 570 milijonov evrov.
"Države članice pozivam, da čim prej podprejo nove sankcije. S tem bi namreč poslali močno sporočilo pred žalostno četrto obletnico vojne, da je naša zavezanost svobodni in suvereni Ukrajini neomajna," je še zapisala von der Leyen.
Cilj je torej, da bi nov sveženj sankcij sprejeli še pred 24. februarjem, ko bodo minila štiri leta od ruske invazije v Ukrajino. Ob obletnici von der Leyen načrtuje tudi obisk v Kijevu.
14.33 Merz za usklajene pogovore z Moskvo o končanju vojne v Ukrajini
Nemški kancler Friedrich Merz je danes dejal, da je EU zmeraj pripravljena na pogovore z Rusijo v prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini, a je hkrati zavrnil možnost odpiranja vzporednih kanalov komuniciranja z Moskvo. Merz, ki se z namenom krepitve gospodarskega sodelovanja mudi v Abu Dabiju, je tudi pozval Iran k resnim pogajanjem z ZDA.
"Seveda smo vedno pripravljeni na pogovore z Rusijo," je Merz povedal novinarjem v prestolnici Združenih arabskih emiratov (ZAE), ki jo je danes obiskal v okviru svoje tridnevne turneje po zalivskih državah v prizadevanjih za poglobitev gospodarskih vezi.
Kancler je ob tem omenil mirovna pogajanja med Ukrajino, Rusijo in ZDA, katerih drugi krog se je v četrtek sklenil v Abu Dabiju. Evropejci na pogovorih sicer ne sodelujejo.
Evropejci bi po Merzovih besedah v pogajalskem procesu sodelovali, če sploh, le usklajeno med seboj ter z Ukrajino in ZDA, in le, če bi se to izkazalo za koristno, da bi bili pogovori uspešnejši. "Vendar ne bomo odprli nobenih vzporednih komunikacijskih kanalov," je poudaril po poročanju nemške tiskovne agencije DPA.
Francoski predsednik Emmanuel Macron se je nedavno zavzel za neposredne pogovore med Evropejci in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, njegov svetovalec za zunanjo politiko Emmanuel Bonne pa je ta teden odpotoval v Moskvo. Kot je po poročanju DPA danes dejal Merz, je bilo to tesno medsebojno usklajeno.
Merz, ki bo z obiskom v Abu Dabiju sklenil turnejo, med katero je obiskal tudi Katar in Savdsko Arabijo, pričakuje vse večje gospodarsko povezovanje z zalivskimi državami. Kot je dejal po pogovorih, Nemčija uživa velik ugled, od države pa se pričakuje, da bo prevzela pomembno vodilno vlogo v EU.
V Omanu, ki je sosednja država ZAE, so se sicer danes začela pogajanja med Iranom in ZDA, na katerih naj bi med drugim govorili o iranskem jedrskem programu.
Merz je ob tem vodstvo v Iranu pozval k resnim pogajanjem. Kot je dejal, potekajo "najintenzivnejša diplomatska prizadevanja", da bi Iran prepričali, naj preneha sovražnost proti lastnemu prebivalstvu, konča svoj jedrski program ter se vrne za pogajalsko mizo za mir in stabilnost v celotni regiji. Kot je ob tem dodal, sogovorniki v regiji sodelujejo z ZDA, da bi vodstvo v Teheranu "spravili k pameti".
12.00 Zelenski: Pogajanja se bodo nadaljevala v kratkem verjetno v ZDA
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v četrtek dejal, da se bodo mirovna pogajanja v kratkem nadaljevala verjetno v ZDA. Tudi tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je danes napovedal nadaljevanje pogovorov med Rusijo, Ukrajino in ZDA kot posrednico ter dodal, da so bila pogajanja v Abu Dabiju o končanju vojne zahtevna, a konstruktivna.
"Dva dneva je potekalo konstruktivno in zelo težko delo," je Peskov dejal dan po koncu pogajanj med Ukrajino, Rusijo in ZDA, ki so se v sredo in četrtek odvijala v Abu Dabiju, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Zelenski je v četrtek zvečer v videosporočilu na družbenem omrežju X dejal, da so v bližnji prihodnosti načrtovana nova pogajanja, ki se bodo verjetno odvijala v ZDA.
Ukrajina je po besedah Zelenskega odprta do vseh oblik pogajanj, "ki lahko resnično približajo mir ter ga naredijo zanesljivega in trajnega", da bi Rusija izgubila "tek po nadaljevanju bojevanja". "Pomembno je, da se ta vojna konča na takšen način, da Rusija za svojo agresijo ne bo nagrajena," je dodal Zelenski.
Ukrajina, Rusija in ZDA so po navedbah AFP poročale o tem, da je bil v Abu Dabiju dosežen določen napredek, a da je treba opraviti še veliko dela. Podrobnosti o napredku niso znane. Pogajanja je sicer zaznamoval dogovor o izmenjavi po 157 ujetnikov.
To je bil drugi krog neposrednih pogovorov o končanju vojne, ki so jih začeli konec januarja v prestolnici Združenih arabskih emiratov.
Vojna v Ukrajini traja že skoraj štiri leta. Eno ključnih odprtih vprašanj na poti do morebitnega mirovnega dogovora med Ukrajino in Rusijo je vprašanje ozemlja. Moskva namreč zahteva, da se ukrajinske sile umaknejo iz Donbasa na vzhodu Ukrajine, ki ga sicer nadzoruje le delno. Take zahteve so v Kijevu že večkrat zavrnili.
8.00 V ruskih napadih na Ukrajino dva mrtva
49-letni moški in 48-letna ženska sta bila ubita v napadu z dronom na njun dom v kraju Vilniansk, je na Telegramu zapisal vodja vojaške uprave v regiji Ivan Fedorov. Dodal je, da je bil v ločenem napadu v regiji ranjen 14-letnik.
Tarča napadov je bila tudi Rusija. Po navedbah obrambnega ministrstva v Moskvi je zračna obramba ponoči sestrelila 38 ukrajinskih dronov, večinoma nad regijami Brjansk, Belgorod in Lipeck, navaja ruska tiskovna agencija Tass.
Župan Belgoroda Valentin Demidov je danes sporočil, da je bila v ukrajinskem napadu poškodovana infrastruktura, zaradi česar je bila v nekaterih delih mesta prekinjena oskrba z elektriko, vodo in ogrevanjem.
