Četrtek, 5. 2. 2026, 4.00
4 dni, 17 ur
Putinova skrivnost: noče, da bi kdo to izvedel
Vladimir Putin se obnaša, kot da je čas na ruski strani in da bo prej ali slej zasedel ves Donbas. Je to zgolj njegova zvijača, s katero želi od Američanov v pogajanjih dobiti tisto, kar mu ne bo uspelo na bojišču?
Rusija v pogajanjih za sklenitev miru od Ukrajine zahteva umik z ozemelj regij Doneck in Lugansk, ki še niso pod nadzorom Moskve. Obenem skušajo Rusi ustvariti vtis, da bodo prej ali slej z vojsko zasedli zahtevano ozemlje, če jim ga Kijev ne bo zlepa prepustil, torej da je čas na strani Rusije. Toda kot opozarja ameriški ekonomist Matthew C. Klein, gre pri tem za rusko zvijačo: podatki kažejo, da ima Rusija vse večje težave s financiranjem vojne.
Ruski uradni proračunski primanjkljaj se je lani močno povečal, prav tako zunajbilančni vojaški izdatki prek bančnega sistema in neplačani računi. To bi lahko bilo težko vzdrževati, zlasti ob nižjih prihodkih od nafte, v zapisu na svojem računu na omrežju Substack opozarja ameriški ekonomist Matthew C. Klein.
Ruski ukrepi za financiranje vojne
Ruski vojaški izdatki in drugi izdatki, povezani z vojno, so se lani močno povečali, čeprav so se prihodki od nafte in plina zmanjšali, razliko pa so pokrili z mešanico višjih davkov na domače gospodarstvo, ki ni povezano z nafto in plinom, zmanjšanjem nevojaške porabe, javnim zadolževanjem, likvidacijo rezervnih sredstev, monetizacijo zlatih rezerv in obsežno širitvijo posojil prek bančnega sistema.
Vendar pa hitrejši tempo ruskih vojaških operacij, financiranih s temi izrednimi ukrepi, ni prinesel pomembnega preboja na bojišču, čeprav so bili v tem času Ukrajinci v težavah zaradi zmanjšanja podpore ZDA.
Ruske zahteve po ukrajinskih utrdbah v Donbasu
Kot trdi Klein, to vpliva na pogajanja, ki trenutno potekajo v Abu Dabiju. Ruski pogajalci namreč vztrajajo, da bodo vojno proti Ukrajini končali le, če bodo med drugim dobili ozemlja v Donecku in Lugansku, ki jih niso mogli osvojiti.
Ruska vojska je v zadnjih treh letih na bojišču le malo napredovala, čeprav je v ofenzive vložila veliko truda in plačala tudi visok krvni davek. Na fotografiji: ruski vojak na vojaških vajah pred napadom na Ukrajino.
Na omenjenih ozemljih je polno obrambnih utrdb in težko dostopnega terena, ki ščiti preostali del Ukrajine pred rusko pehoto in oklepniki. Ker jim jih (do zdaj) ni uspelo osvojiti v bitki, se je ruska strategija v zadnjih 12 mesecih osredotočila na poskuse prepričevanja ameriških pogajalcev, naj pritisnejo na Ukrajince, da ozemlja predajo brez boja.
Majhni ruski uspehi na fronti v zadnjih treh letih
Ruski argument je, da je njihova zmaga neizogibna in da bi bilo za Ukrajino bolje, da zdaj popusti, kot da sprejme (veliko slabše) pogoje kateregakoli prihodnjega mirovnega sporazuma.
A pogled na zemljevid pokaže, da je v zadnjih treh letih Rusom glede na trud, ki so ga vložili, uspelo le malo napredovati . Izkazalo se je, da Rusi veliko bolje terorizirajo ukrajinske civiliste, kot pridobivajo ozemlje, piše Klein.
Rusom zmanjkuje prostora za povečanje porabe
Najnovejši uradni podatki ruskega ministrstva za finance in ruske centralne banke kažejo, da bodo Rusi morda težko še povečali svojo porabo. Pravzaprav javno dostopne informacije kažejo, da se na omejitve že odzivajo z nadaljnjim zvišanjem davkov. Ruske težave so še večje, ker Zahod povečuje pritisk na ruski izvoz nafte s strožjimi sankcijami in zasegi ruskih ladij.
Matthew C. Klein o ruskem financiranju vojne proti Ukrajini:
New at THE OVERSHOOT:
— Matthew C. Klein (@M_C_Klein) February 3, 2026
Russian War Spending May be Maxed Outhttps://t.co/t4RkYtOH8n
The official budget deficit surged last year, as did off-balance sheet military spending via the banking system + unpaid bills. That might be tough to sustain, especially w/ lower oil revenues pic.twitter.com/mT087zuQaT
In če Rusi ne bodo mogli še povečati svojih prizadevanj, bodo težko dosegli večji napredek, če bo Ukrajina ohranila podporo demokratičnih zaveznikov. Namesto da silijo Ukrajince, da sprejmejo potencialno nezadovoljiv dogovor, bi moral biti cilj zaveznikov prisiliti Ruse, da spoznajo, da je zanje nesmiselno nadaljevati boj.
Upad uvoza komponent za izdelavo orožja
Klein pojasnjuje, da so sankcije omejile ruski uvoz ključnega blaga za izdelavo orožja. Vpliv teh omejitev se je sčasoma nekoliko oslabil, ker se Rusija izogiba sankcijam z uvozom ključnega blaga prek tretjih državah – zlasti srednjeazijskih in bližnjevzhodnih.
Poleg tega je Rusiji priskočila na pomoč tudi Kitajska. Kljub temu je ruski uvoz blaga, potrebnega za vojaško in visokotehnološko industrijo, do konca leta 2023 po izračunih ekonomistov finske centralne banke upadel za 27 odstotkov.
Sankcije na izvoz nafte za zdaj neuspešne
Omejitve ruskega izvoza, zlasti izvoza surove nafte, rafiniranih naftnih derivatov in zemeljskega plina, so imele manjši učinek. Največji razlog za to je, da Rusi z izvozom, vključno z neenergetskim izvozom, zaslužijo veliko več, kot porabijo za uvoz, poudarja Klein.
Klein je prepričan, da imajo zahodni zavezniki pri pritiskih na Rusijo še veliko manevrskega prostora pri preprečevanju pretovarjanja ruske nafte prek tretjih držav. Na fotografiji: ruski tanker.
Ruskega izvoza ni oslabila niti kombinacija padca cen nafte na svetovnem trgu in uvedbe zgornje meje za ceno ruske nafte. Leta 2019 je ruski izvoz znašal 420 milijard dolarjev, leta 2023 425 milijard dolarjev, leta 2024 434 milijard dolarjev in leta 2025 približno 413 milijard dolarjev.
Kako bi lahko zavezniki Rusijo stisnili v kot
Toda zavezniki imajo še veliko prostora za poostritev nadzora nad izvozom, s katerim bi omejili pretovarjanje prek tretjih držav. "To bi morali storiti že pred leti, vendar bi bilo koristno tudi zdaj, še posebej če bodo Rusi med mirovnimi pogajanji še naprej nepopustljivi glede ozemlja ali drugih vprašanj," še piše ameriški ekonomist.