Spotkast
Janez Janša
Robert Golob
Sreda, 11. 2. 2026, 4.00
1 mesec
Javnomnenjska anketa
Med Golobom in Janšo le še tri odstotne točke razlike #anketa
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,57
Le tri odstotne točke razlike med Robertom Golobom in Janezom Janšo kažejo na nadaljevanje tesnega razmerja moči na vrhu slovenskega političnega prostora. Najnovejša javnomnenjska raziskava Valicona za Siol kaže, da se razmerja na vrhu slovenskega političnega prostora bistveno ne spreminjajo – Gibanje Svoboda in SDS tudi pred začetkom uradne volilne kampanje ostajata daleč najmočnejša in osrednja akterja politične tekme. Kot v Spotkastu za Siol ocenjuje politični analitik in dekan UL FDV dr. Samo Uhan, so razmerja med obema največjima strankama že dalj časa stabilizirana, večjih premikov pa ni pričakovati vse do intenzivnejšega kampanjskega obdobja. V tako tesnem razmerju bo ključno predvsem vprašanje mobilizacije volivcev, saj lahko prav volilna udeležba in odločanje neopredeljenih na koncu odločita razmerje moči.
Po podatkih raziskave na vprašanje o prvi izbiri največ podpore ohranja SDS, ki bi jo izbralo 22,2 odstotka vprašanih. Gibanje Svoboda sledi z 19,1 odstotka, na tretjem mestu je SD z 9,1 odstotka podpore, medtem ko ostale stranke za vodilnima izrazito zaostajajo.
V območju okoli parlamentarnega praga se oblikuje več strank oziroma list. Po 6,6 odstotka podpore bi prejela skupna lista Levica in Vesna ter Demokrati, skupna lista NSi, SLS in Fokus pa 6,3 odstotka. Nad parlamentarnim pragom je tudi Resni.ca s 4,4 odstotka podpore, medtem ko pod njim ostajajo Prerod s 3,8 odstotka, SNS s 3,3 odstotka ter druge manjše stranke. Kot v podkastu pove Uhan, je prav razpršenost glasov med manjšimi strankami lahko težava, saj se v seštevku nabere okoli pet do šest odstotkov podpore.
Pomemben del politične slike predstavljajo tudi neopredeljeni, ki jih je v tokratni meritvi 11,5 odstotka. Gre za skupino volivcev, ki se po izkušnjah preteklih volitev pogosto odloča pozno, njihov vpliv pa je ob tesnem razmerju na vrhu še toliko večji.
Dr. Samo Uhan poudarja, da ob tesnih razmerjih na vrhu lahko odločajo pozni premiki volivcev.
Razdelitev sedežev v parlamentu
Po projekciji razdelitve mandatov bi največ poslanskih sedežev dobila SDS z 29 sedeži, Gibanje Svoboda pa 25. Na tretjem mestu je SD z 12 sedeži. Skupna lista NSi, SLS in Fokus bi prejela osem sedežev, Demokrati ter skupna lista Levica in Vesna po sedem. Takšna razporeditev pomeni popolnoma izenačeno razmerje med političnima blokoma (44 : 44).
Uhan ob tem opozarja, da so projekcije mandatov vedno zelo negotove in tvegane za napovedovanje. Ob tako tesnih razmerjih pa je mogoče pričakovati, da sestavljanje prihodnje vlade ne bo enostavno in hitro, saj razmerja moči ne kažejo na jasno prevlado ene politične strani.
Dr. Samo Uhan opozarja na negotovost mandatnih projekcij in zahtevno povolilno sestavljanje vlade.
Tudi med opredeljenimi razlike na vrhu ostajajo majhne
Med opredeljenimi volivci dosega SDS 27,2 odstotka podpore, Gibanje Svoboda pa 22,8 odstotka, razlika med obema pa ostaja na ravni nekaj odstotnih točk. Na tretjem mestu je SD z 11,7 odstotka. Sledijo skupna lista NSi, SLS in Fokus s 7,3 odstotka, Demokrati s 6,8 odstotka ter skupna lista Levica in Vesna s 6,7 odstotka. Ostale stranke med opredeljenimi volivci pa ostajajo pod štirimi odstotki.
Primer financiranja pod drobnogledom, podpora Demokratom niha
Stranka Demokrati Anžeta Logarja je v primerjavi s prejšnjimi meritvami nekoliko izgubila podporo. V političnem prostoru odmeva tudi primer promocijskih aktivnosti na družbenih omrežjih, pri katerem naj bi bil Facebook profil Lars&Sven Food Truck Burger preoblikovan oziroma preimenovan v profil stranke Demokrati, s čimer naj bi se obstoječa baza sledilcev preusmerila v politične namene. Zadevo je Inštitut 8. marec predložil računskemu sodišču, v javnosti pa so se ob tem odprla tudi vprašanja o morebitnem posrednem oziroma t. i. obvodnem financiranju političnih aktivnosti. Logar očitke zavrača in poudarja, da o sporni praksi ni bil seznanjen.
Volilna udeležba
Podatki o verjetni volilni udeležbi kažejo podobno sliko kot v prejšnji meritvi. 55,3 odstotka vprašanih navaja, da bi se volitev zagotovo udeležili, dodatnih 26,6 odstotka pa, da bi se jih bolj verjetno udeležili. Skupni delež tistih, ki bi se volitev verjetno ali zagotovo udeležili, tako znaša nekaj manj kot 82 odstotkov.
Na drugi strani 9,4 odstotka vprašanih ocenjuje, da se volitev bolj verjetno ne bi udeležili, 8,7 odstotka pa, da se jih zagotovo ne bi udeležili.
Priljubljenost politikov
Med ocenjenimi politiki najvišjo povprečno oceno dosega predsednica republike Nataša Pirc Musar (3,2). Sledita Matjaž Han in Urška Klakočar Zupančič z oceno 2,8 ter Anže Logar z 2,7. Predsednik vlade Robert Golob, Luka Mesec in Janez Janša dosegajo enako povprečno oceno 2,6. V skupini z oceno 2,5 so Vladimir Prebilič, Jernej Vrtovec, Tina Bregant, Asta Vrečko, Uroš Macerl in Marko Lotrič. Nižje ocene dosegajo Urša Zgojznik (2,4), Miha Kordiš (2,3) in Zoran Stevanović (2,1).
