Volitve 2026
Petek, 6. 2. 2026, 12.27
1 mesec
Tako so v končnici mandata v strankah ocenili svoje delo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,60
Kaj so naredili, kaj zamudili in kako so sodelovali. Vodje poslanskih skupin so spregovorile o koncu mandata.
Mandat devetega sklica državnega zbora se izteka, v poslanskih skupinah pa so svoje delo in delo vlade ocenili različno. Vodje koalicijskih in opozicijskih strank so se strinjali, da so se v tem času soočali s številnimi izzivi, od nujnih reform do kriznih situacij. Medtem ko so v koaliciji ponosni na dosežke, opozicija opozarja na zamujene priložnosti. Poslanci manjših ali novonastalih skupin so poudarili, da so kljub preprekam uspeli izpostavljati ključna vprašanja in prispevati k nadzoru oblasti.
Avšič Bogovič: Znali smo narediti korak nazaj, da smo lahko šli dva naprej
Vodja poslancev Svobode Nataša Avšič Bogovič ob izteku mandata pravi, da so politični novinci ob majhni količini časa za učenje zagrizli v spremembe vseh sistemov države. Prepričana je, da so premike naredili povsod, nadaljevati želijo v naslednjem mandatu. Neuspehov ne vidi, ob napakah pa so znali narediti korak nazaj, da so lahko šli dva naprej, meni.
Danes poslanci največje vladne stranke so pred štirimi leti v poslanske klopi večinoma sedli prvič, vodja poslancev Avšič Bogovič pa je v pogovoru za STA ob izteku zadnje redne seje DZ ocenila, da je bil tudi zaradi več deset vloženih zakonov opozicije že na ustanovni seji "čas zorenja" relativno kratek in so morali politično odrasti hitro.
Priznava, da se je v tem času zgodila tudi kakšna napaka, a je prepričana, da so v Svobodi med redkimi politiki, ki so bili pripravljeni napako priznati, narediti kdaj "korak nazaj, da bi lahko šli dva koraka naprej". "Teh korakov naprej je bilo v tem mandatu ogromno," je prepričana vodja poslancev Svobode.
Ob tem je izpostavila, da so se lotili sprememb v skoraj vseh sistemih države, ker so v politiko vstopili z željo spremeniti življenje v Sloveniji in delati drugače, obenem pa so se po besedah Avšič Bogovič tudi zavedali odgovornosti. "Zaradi tega smo pripravljeni tudi takrat, ko imamo različna stališča, drug drugega poslušati, se zavedati, da ima nekdo na nekem področju več znanja, več preteklih izkušenj, in uskladiti stališča. Zato smo še danes povezani, enotni in gremo naproti drugemu mandatu," vidi razloge, da je poslanska skupina kljub svoji velikosti celoten mandat ostala relativno neokrnjena.
Avšič Bogovič je ob tem tudi prepričana, da bi težko govorila o neuspehih vladne koalicije, ker so pri vseh področjih, v katera so zagrizli, bodisi naredili premike bodisi vedo, kaj je treba narediti v naslednjem mandatu. "Če nam je na katerem področju kaj zmanjkalo, nam je zato, ker se stvari ne morejo odviti tako zelo hitro in ker reforma ni en zakon, temveč skupek različnih zakonov," meni. Med neizpolnjenimi cilji je tako vendarle navedla premoženjski davek, a po drugi strani zatrdila, da je preponosna na opravljeno delo vlade in koalicije, da bi lahko govorila o zdrsih. Na vprašanje o dosežkih pa je izpostavila zlasti zdravstveno reformo in reformo plačnega sistema v javnem sektorju ter projekta pokojninske reforme in dolgotrajne oskrbe.
Priznava, da je bilo usklajevanje o naštetem z drugimi političnimi strankami lažje zaradi manjšega števila strank v parlamentu in koaliciji, a kot je dodala, sama drugačne sestave parlamenta ni izkusila. Ocenila je tudi, da v koaliciji "izredno dobro sodelujejo", da pa so ponekod ponudili roko sodelovanja tudi opoziciji, zlasti pri ustavnih spremembah. Pri tem je spomnila, da so z namenom doseganja dvotretjinske večine pri spremembah volilnega sistema tudi posvojili predlog NSi, ki pa je, "kot na veliko področjih, delovala s figo v žepu". Tako sama verjame, da so poskušali komunicirati z opozicijo in tudi kdaj podprli kakšno njihovo dopolnilo, pa tudi kakšno zakonsko rešitev opozicije po vloženih koalicijskih dopolnilih. "Pokazali smo pripravljenost na sodelovanje, čeprav je bilo na drugi strani tega, resnici na ljubo, zelo malo," je še dodala Avšič Bogovič.
Gibanje Svoboda je na svojih prvih volitvah v DZ pred štirimi leti dobilo 41 poslanskih mest. Po prestopu Tineta Novaka v Demokrate ter izstopu Mojce Šetinc Pašek in njenem poznejšem vstopu v SD pa mandat končuje z 39 poslanci. Do prevzema ministrske funkcije je bil vodja poslanske skupine Borut Sajovic.
Vodja poslancev Svobode Nataša Avšič Bogovič ob izteku mandata pravi, da so politični novinci ob majhni količini časa za učenje zagrizli v spremembe vseh sistemov države. Prepričana je, da so premike naredili povsod, nadaljevati želijo v naslednjem mandatu. Neuspehov ne vidi, ob napakah pa so znali narediti korak nazaj, da so lahko šli dva naprej, meni.
Danes poslanci največje vladne stranke so pred štirimi leti v poslanske klopi večinoma sedli prvič, vodja poslancev Avšič Bogovič pa je v pogovoru za STA ob izteku zadnje redne seje DZ ocenila, da je bil tudi zaradi več deset vloženih zakonov opozicije že na ustanovni seji "čas zorenja" relativno kratek in so morali politično odrasti hitro.
Priznava, da se je v tem času zgodila tudi kakšna napaka, a je prepričana, da so v Svobodi med redkimi politiki, ki so bili pripravljeni napako priznati, narediti kdaj "korak nazaj, da bi lahko šli dva koraka naprej". "Teh korakov naprej je bilo v tem mandatu ogromno," je prepričana vodja poslancev Svobode.
Ob tem je izpostavila, da so se lotili sprememb v skoraj vseh sistemih države, ker so v politiko vstopili z željo spremeniti življenje v Sloveniji in delati drugače, obenem pa so se po besedah Avšič Bogovič tudi zavedali odgovornosti. "Zaradi tega smo pripravljeni tudi takrat, ko imamo različna stališča, drug drugega poslušati, se zavedati, da ima nekdo na nekem področju več znanja, več preteklih izkušenj, in uskladiti stališča. Zato smo še danes povezani, enotni in gremo naproti drugemu mandatu," vidi razloge, da je poslanska skupina kljub svoji velikosti celoten mandat ostala relativno neokrnjena.Avšič Bogovič je ob tem tudi prepričana, da bi težko govorila o neuspehih vladne koalicije, ker so pri vseh področjih, v katera so zagrizli, bodisi naredili premike bodisi vedo, kaj je treba narediti v naslednjem mandatu. "Če nam je na katerem področju kaj zmanjkalo, nam je zato, ker se stvari ne morejo odviti tako zelo hitro in ker reforma ni en zakon, temveč skupek različnih zakonov," meni. Med neizpolnjenimi cilji je tako vendarle navedla premoženjski davek, a po drugi strani zatrdila, da je preponosna na opravljeno delo vlade in koalicije, da bi lahko govorila o zdrsih. Na vprašanje o dosežkih pa je izpostavila zlasti zdravstveno reformo in reformo plačnega sistema v javnem sektorju ter projekta pokojninske reforme in dolgotrajne oskrbe.
Priznava, da je bilo usklajevanje o naštetem z drugimi političnimi strankami lažje zaradi manjšega števila strank v parlamentu in koaliciji, a kot je dodala, sama drugačne sestave parlamenta ni izkusila. Ocenila je tudi, da v koaliciji "izredno dobro sodelujejo", da pa so ponekod ponudili roko sodelovanja tudi opoziciji, zlasti pri ustavnih spremembah. Pri tem je spomnila, da so z namenom doseganja dvotretjinske večine pri spremembah volilnega sistema tudi posvojili predlog NSi, ki pa je, "kot na veliko področjih, delovala s figo v žepu". Tako sama verjame, da so poskušali komunicirati z opozicijo in tudi kdaj podprli kakšno njihovo dopolnilo, pa tudi kakšno zakonsko rešitev opozicije po vloženih koalicijskih dopolnilih. "Pokazali smo pripravljenost na sodelovanje, čeprav je bilo na drugi strani tega, resnici na ljubo, zelo malo," je še dodala Avšič Bogovič.
Gibanje Svoboda je na svojih prvih volitvah v DZ pred štirimi leti dobilo 41 poslanskih mest. Po prestopu Tineta Novaka v Demokrate ter izstopu Mojce Šetinc Pašek in njenem poznejšem vstopu v SD pa mandat končuje z 39 poslanci. Do prevzema ministrske funkcije je bil vodja poslanske skupine Borut Sajovic.
Godec: SDS je bíla dober opozicijski boj in dokazala delo za dobro ljudi
Vodja poslancev opozicijske SDS Jelka Godec v končnici mandata DZ meni, da so v parlamentarni sestavi s prepričljivo koalicijsko večino, ki po njenem mnenju ni sprejemala zakonov v dobro države, bíli dober opozicijski boj. SDS je stalnica na političnem parketu, s svojim delom pa je pokazala, da jim "gre za pravo stvar", je prepričana.
Dinamika mandata je bila po njenem "specifična po marsičem", med drugim po visokem številu izrednih sej in delovanju, ki ne ščiti pravne države. To je črna pika koalicije, ki je vzpostavila novo parlamentarno prakso, v kateri ne upošteva poslovnika DZ in včasih tudi ne zakonov in ustave, Godec očita poslancem vladnih strank.
V SDS so prepričani, da bi ob koalicijski večini z več kot 50 poslanci iztekajoči se mandat moral prinesti sprejem zakonov in aktov v dobro Slovenije, v izboljšave zdravstvenega sistema, socialnega področja, a gredo stvari po mnenju Godec v prav obratno smer.
Po njeni oceni zgrešeno delovanje vlade se danes kaže zlasti v gospodarski sliki države, pa tudi na področju sociale in zdravstva. Vladi očita, da si zatiska oči pred realnimi problemi. "Kar zadeva dobre stvari, pa moram reči, da jih, tudi če se zelo potrudim, ne vidim," je Godec dejala na vprašanje o dosežkih vlade Roberta Goloba. Po drugi strani pa je ocenila, da je bil v konstelaciji, s katero je postregel deveti sklic DZ, "boj" opozicije oz. SDS zelo dober, ljudem so uspeli predstaviti svoje cilj in program, tisto, kar naj prepriča volivce. "Smo stranka z dolgoletnimi izkušnjami, smo stalnica v slovenski politiki in mislim, da smo skozi razprave, delo v državnem zboru pokazali, da nam gre za stvar, za državo Republiko Slovenijo, za dobrobit ljudi," meni Godec.
Med uspehe stranke med drugim šteje zlasti zmage na referendumih, ki so jih predlagali in na katerih so volivci zavrnili predlog o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in o dodatku k pokojninam za posebne dosežke umetnikov. Rezultat pa so prinesle tudi nekatere interpelacije, s katerimi sicer niso uspeli, so pa bodisi pred zagovorom ministra v DZ bodisi zatem prinesle zadosten pritisk za odstop nekaterih ministrov. Izpostavila je, da je bilo težko doseči karkoli, po njenih besedah v tem mandatu niti ni bilo pogovorov s koalicijo in razumevanja za kakšnega izmed njihovih predlogov, medtem ko so se po njenih besedah v preteklih mandatih o kakšni stvari vendarle dogovorili.
Dogovor o ključnih razvojnih vprašanjih države bo po njeni oceni možno doseči, ko bodo v DZ stranke stalnice z načelnimi ljudmi, ki se držijo dogovora in ga tudi izpolnjujejo. Ob strankah za en mandat pa je to težko, je izpostavila. Godec je sicer opozorila še, da je v tem mandatu umanjkalo tudi usklajevanje med poslanskimi skupinami, pri čemer je sama pričakovala, da bi se vodje poslancev s predsednico DZ večkrat sestali na kolegijih ali delovnih sestankih in dogovorili operativne stvari. SDS se je sicer oktobra 2024 odločila, da na kolegijih predsednice DZ ne bo več sodelovala in se jih od tedaj tudi niso udeleževali. Vodja poslancev SDS ob tem pravi tudi, da ne obžalujejo, da se niso odločili za sodelovanje v nadzornih komisijah DZ. V ta delovna telesa namreč svojih predstavnikov niso imenovali, saj se niso strinjali s predlaganim razrezom. Mesta je tako v teh komisijah ob podpori koalicije prevzela opozicijski NSi.
SDS je na volitvah pred štirimi leti v DZ prišla s 27 poslanci in postala največja opozicijska poslanska skupina. Ob koncu mandata šteje 24 poslancev, saj so iz poslanske skupine izstopili Anže Logar, Eva Irgl in Dejan Kaloh.
Vodja poslancev opozicijske SDS Jelka Godec v končnici mandata DZ meni, da so v parlamentarni sestavi s prepričljivo koalicijsko večino, ki po njenem mnenju ni sprejemala zakonov v dobro države, bíli dober opozicijski boj. SDS je stalnica na političnem parketu, s svojim delom pa je pokazala, da jim "gre za pravo stvar", je prepričana.
Dinamika mandata je bila po njenem "specifična po marsičem", med drugim po visokem številu izrednih sej in delovanju, ki ne ščiti pravne države. To je črna pika koalicije, ki je vzpostavila novo parlamentarno prakso, v kateri ne upošteva poslovnika DZ in včasih tudi ne zakonov in ustave, Godec očita poslancem vladnih strank.
V SDS so prepričani, da bi ob koalicijski večini z več kot 50 poslanci iztekajoči se mandat moral prinesti sprejem zakonov in aktov v dobro Slovenije, v izboljšave zdravstvenega sistema, socialnega področja, a gredo stvari po mnenju Godec v prav obratno smer.
Po njeni oceni zgrešeno delovanje vlade se danes kaže zlasti v gospodarski sliki države, pa tudi na področju sociale in zdravstva. Vladi očita, da si zatiska oči pred realnimi problemi. "Kar zadeva dobre stvari, pa moram reči, da jih, tudi če se zelo potrudim, ne vidim," je Godec dejala na vprašanje o dosežkih vlade Roberta Goloba. Po drugi strani pa je ocenila, da je bil v konstelaciji, s katero je postregel deveti sklic DZ, "boj" opozicije oz. SDS zelo dober, ljudem so uspeli predstaviti svoje cilj in program, tisto, kar naj prepriča volivce. "Smo stranka z dolgoletnimi izkušnjami, smo stalnica v slovenski politiki in mislim, da smo skozi razprave, delo v državnem zboru pokazali, da nam gre za stvar, za državo Republiko Slovenijo, za dobrobit ljudi," meni Godec.Med uspehe stranke med drugim šteje zlasti zmage na referendumih, ki so jih predlagali in na katerih so volivci zavrnili predlog o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in o dodatku k pokojninam za posebne dosežke umetnikov. Rezultat pa so prinesle tudi nekatere interpelacije, s katerimi sicer niso uspeli, so pa bodisi pred zagovorom ministra v DZ bodisi zatem prinesle zadosten pritisk za odstop nekaterih ministrov. Izpostavila je, da je bilo težko doseči karkoli, po njenih besedah v tem mandatu niti ni bilo pogovorov s koalicijo in razumevanja za kakšnega izmed njihovih predlogov, medtem ko so se po njenih besedah v preteklih mandatih o kakšni stvari vendarle dogovorili.
Dogovor o ključnih razvojnih vprašanjih države bo po njeni oceni možno doseči, ko bodo v DZ stranke stalnice z načelnimi ljudmi, ki se držijo dogovora in ga tudi izpolnjujejo. Ob strankah za en mandat pa je to težko, je izpostavila. Godec je sicer opozorila še, da je v tem mandatu umanjkalo tudi usklajevanje med poslanskimi skupinami, pri čemer je sama pričakovala, da bi se vodje poslancev s predsednico DZ večkrat sestali na kolegijih ali delovnih sestankih in dogovorili operativne stvari. SDS se je sicer oktobra 2024 odločila, da na kolegijih predsednice DZ ne bo več sodelovala in se jih od tedaj tudi niso udeleževali. Vodja poslancev SDS ob tem pravi tudi, da ne obžalujejo, da se niso odločili za sodelovanje v nadzornih komisijah DZ. V ta delovna telesa namreč svojih predstavnikov niso imenovali, saj se niso strinjali s predlaganim razrezom. Mesta je tako v teh komisijah ob podpori koalicije prevzela opozicijski NSi.
SDS je na volitvah pred štirimi leti v DZ prišla s 27 poslanci in postala največja opozicijska poslanska skupina. Ob koncu mandata šteje 24 poslancev, saj so iz poslanske skupine izstopili Anže Logar, Eva Irgl in Dejan Kaloh.
Hot: Poslanci SD aktivni, stranka ob aferah dokazala sposobnost samokritike
Vodja poslancev SD Meira Hot ocenjuje, da so bili poslanci SD v iztekajočem se mandatu izjemno aktivni, odpirali so vprašanja, ko tega ni pravočasno storila vlada. Ta se je sicer po njeni oceni izjemno spopadla s krizami, SD pa je ob aferah dokazala, da je sposobna samokritike in prevzemanja odgovornosti, kar je njihova dodana vrednost, meni Hot.
Vodja poslancev SD Hot je prepričana, da so strankini poslanci s svojim delom sledili cilju zaščite človekovih pravic, pravic žensk, pa tudi delavskih pravic ob močnem razvoju gospodarstva. Ob izteku zadnje redne seje DZ je izpostavila nekaj poslanskih zakonov, med njimi zakon o zaščiti živali, pa tudi spremembe zakona, s katerimi so preimenovali praznika priključitve Primorske in priključitve Prekmurja, ter vložitev zakonov za prepoved pirotehnike in za vzpostavitev sklada za redke bolezni, ki sta še v parlamentarnem postopku.
Glede dela vlade je Hot kot izjemno označila njeno spopadanje s krizami, med drugim sanacijo po uničujočih poplavah leta 2023, posledicami, povezanimi z vojno v Ukrajini, in energetsko krizo. Kot pomemben dosežek vidi tudi zagon stanovanjske gradnje, paket zakonodaje s področja gospodarstva in investicije v šport.
Vlada pa bo morala delo še nadaljevati na področju ustrezne obdavčitve, več bi morali storiti tudi na področju višine življenjskih stroškov, meni. Prav tako Hot obžaluje, da niso uspeli izpeljati ustavnih sprememb, je dejala.
Med napakami vladne koalicije, predvsem v prvem delu mandata, pa šteje, da si morda niso znali medsebojno prisluhniti. "Predvsem se morda ni znalo prisluhniti nekomu, ki ima dolgoletne izkušnje, ampak moram reči, da se je tudi to spremenilo in se je sodelovanje bistveno izboljšalo. Danes smo veliko boljši partnerji, kot smo morda bili na začetku," je ocenila. Obenem je izpostavila, da je stranka tudi večkrat opozarjala na hitrejše in bolj učinkovito izvrševanje koalicijske pogodbe. "Je pa dejstvo, da sedem poslancev na eni ali 40 na drugi strani, pomeni, da je razmerje moči v taki vladi bistveno drugačno," je poudarila. Tudi zato meni, da bi bilo v naslednjem mandatu potrebno boljše ravnovesje med koalicijskimi partnerji.
SD je šla sicer v iztekajočem se mandatu čez več pretresov. Prvotni vodja poslanske skupine Jani Prednik se po poročanju N1 sooča z ovadbo zaradi sumov grožnje in zalezovanja, že ob pojavu očitkov o družinskem nasilju pa je s poslanske funkcije odstopil. Še pred menjavo vodstva poslanske skupine so po aferi ob nakupu stavbe na Litijski zamenjali tudi vodstvo stranke, kjer je dotedanjo predsednico Tanjo Fajon nasledil Matjaž Han. S tem je stranka po prepričanju Hot dokazala, da so sposobni samokritike in prevzemanja odgovornosti, kar vidi kot dodano vrednost stranke.
Pri delu parlamenta je Hot, ki je sicer tudi podpredsednica DZ, opozorila na krnitev njegove neodvisne, samostojne vloge zakonodajalca. "Želela bi si manj nujnih postopkov, manj skrajšanih postopkov, manj sprememb nekih praks, ki so bile z razlogom rezultat dolgoletnega dela," je izpostavila. Strinja pa se, da je bilo delu ob manjšem številu strank v parlamentu lažje. Želja je bila tudi poenotenje med koalicijo in opozicijo pri "nadpolitičnih projektih", kar je bilo po besedah Hot "nekje boljše izpeljano, nekje slabše". Prepričana pa je, da bi morali pri strateških projektih začeti dolgoročno planirati tako, da se ti ne bodo ob vsakokratni menjavi vlade začenjali znova.
SD je pred štirimi leti na volitvah dobila sedem poslanskim mest, med mandatom pa se je okrepila z nekdanjo poslanko Svobode Mojco Šetinc Pašek in nedavno tudi nekdanjim vodjo poslancev Levice Matejem Tašnerjem Vatovcem, kar je dvignilo nekaj obrvi v koaliciji. Poslanska skupina SD tako mandat končuje kot tretja največja z devetimi poslanci.
Vodja poslancev SD Meira Hot ocenjuje, da so bili poslanci SD v iztekajočem se mandatu izjemno aktivni, odpirali so vprašanja, ko tega ni pravočasno storila vlada. Ta se je sicer po njeni oceni izjemno spopadla s krizami, SD pa je ob aferah dokazala, da je sposobna samokritike in prevzemanja odgovornosti, kar je njihova dodana vrednost, meni Hot.
Vodja poslancev SD Hot je prepričana, da so strankini poslanci s svojim delom sledili cilju zaščite človekovih pravic, pravic žensk, pa tudi delavskih pravic ob močnem razvoju gospodarstva. Ob izteku zadnje redne seje DZ je izpostavila nekaj poslanskih zakonov, med njimi zakon o zaščiti živali, pa tudi spremembe zakona, s katerimi so preimenovali praznika priključitve Primorske in priključitve Prekmurja, ter vložitev zakonov za prepoved pirotehnike in za vzpostavitev sklada za redke bolezni, ki sta še v parlamentarnem postopku.
Glede dela vlade je Hot kot izjemno označila njeno spopadanje s krizami, med drugim sanacijo po uničujočih poplavah leta 2023, posledicami, povezanimi z vojno v Ukrajini, in energetsko krizo. Kot pomemben dosežek vidi tudi zagon stanovanjske gradnje, paket zakonodaje s področja gospodarstva in investicije v šport.Vlada pa bo morala delo še nadaljevati na področju ustrezne obdavčitve, več bi morali storiti tudi na področju višine življenjskih stroškov, meni. Prav tako Hot obžaluje, da niso uspeli izpeljati ustavnih sprememb, je dejala.
Med napakami vladne koalicije, predvsem v prvem delu mandata, pa šteje, da si morda niso znali medsebojno prisluhniti. "Predvsem se morda ni znalo prisluhniti nekomu, ki ima dolgoletne izkušnje, ampak moram reči, da se je tudi to spremenilo in se je sodelovanje bistveno izboljšalo. Danes smo veliko boljši partnerji, kot smo morda bili na začetku," je ocenila. Obenem je izpostavila, da je stranka tudi večkrat opozarjala na hitrejše in bolj učinkovito izvrševanje koalicijske pogodbe. "Je pa dejstvo, da sedem poslancev na eni ali 40 na drugi strani, pomeni, da je razmerje moči v taki vladi bistveno drugačno," je poudarila. Tudi zato meni, da bi bilo v naslednjem mandatu potrebno boljše ravnovesje med koalicijskimi partnerji.
SD je šla sicer v iztekajočem se mandatu čez več pretresov. Prvotni vodja poslanske skupine Jani Prednik se po poročanju N1 sooča z ovadbo zaradi sumov grožnje in zalezovanja, že ob pojavu očitkov o družinskem nasilju pa je s poslanske funkcije odstopil. Še pred menjavo vodstva poslanske skupine so po aferi ob nakupu stavbe na Litijski zamenjali tudi vodstvo stranke, kjer je dotedanjo predsednico Tanjo Fajon nasledil Matjaž Han. S tem je stranka po prepričanju Hot dokazala, da so sposobni samokritike in prevzemanja odgovornosti, kar vidi kot dodano vrednost stranke.
Pri delu parlamenta je Hot, ki je sicer tudi podpredsednica DZ, opozorila na krnitev njegove neodvisne, samostojne vloge zakonodajalca. "Želela bi si manj nujnih postopkov, manj skrajšanih postopkov, manj sprememb nekih praks, ki so bile z razlogom rezultat dolgoletnega dela," je izpostavila. Strinja pa se, da je bilo delu ob manjšem številu strank v parlamentu lažje. Želja je bila tudi poenotenje med koalicijo in opozicijo pri "nadpolitičnih projektih", kar je bilo po besedah Hot "nekje boljše izpeljano, nekje slabše". Prepričana pa je, da bi morali pri strateških projektih začeti dolgoročno planirati tako, da se ti ne bodo ob vsakokratni menjavi vlade začenjali znova.
SD je pred štirimi leti na volitvah dobila sedem poslanskim mest, med mandatom pa se je okrepila z nekdanjo poslanko Svobode Mojco Šetinc Pašek in nedavno tudi nekdanjim vodjo poslancev Levice Matejem Tašnerjem Vatovcem, kar je dvignilo nekaj obrvi v koaliciji. Poslanska skupina SD tako mandat končuje kot tretja največja z devetimi poslanci.
Sukič: Poslanci Levice v napornem mandatu izbojevali pomembne zmage
Vodja poslancev Levice Nataša Sukič ob izteku mandata DZ, v katerem so prvič stopili v koalicijo, ocenjuje, da jim je uspelo vzdržati velike napore in si veliko izboriti tudi "v ozadju". Priznava, da jim ni bilo zmeraj lahko, a zavrača, da so požrli svoja načela, temveč so sprejeli kompromise s ciljem izvedbe projektov za krepitev socialne države.
Povedala je, da so ob izteku mandata ponosni ne le na vložene poslanske pobude in zakone, katerih sokreatorji oz. sovlagatelji so bili, temveč zlasti na vse izboljšave, ki so jih uspeli izboriti "v ozadju". Med dosežke poslanske skupine je med drugim uvrstila zagotovitev kulturnih pravic za narodne skupnosti nekdanje Jugoslavije, zakon o pravici do pozabe po preboleli bolezni, prepoved ugovora vesti za izdajo zdravil na recept, preprečitev znižanja bolniškega nadomestila in usklajevanje socialnih transferjev leta 2023. Izpostavila je tudi priznanje Palestine, za kar so se v Levici zavzemali že dalj časa.
Med pomembnimi uspehi vlade je med drugim naštela zlasti tiste, ki so jih pripravljali na ministrstvih v kvoti Levice, in sicer dolgotrajno oskrbo, premike na področju stanovanjske in kulturne politike ter spremembe medijske zakonodaje. Med cilji, ki jim jih ni uspelo doseči, pa je izpostavila pravičen zdravstveni prispevek oziroma zdravstveno zavarovanje.
Poslanska skupina kot tudi stranka je sicer v iztekajočem se mandatu šla čez precej pretresov, zapustila sta jo tudi dva poslanca, med njimi dolgoletni vidni član Matej Tašner Vatovec, ki je poslansko skupino večji del mandata tudi vodil, in Miha Kordiš. A Sukič zavrača, da bi vzrok za to lahko bila slaba komunikacija med poslanci in vodstvom stranke. "To je stvar meni še danes nerazumljive odločitve posameznikov," je dejala. Zlati pri odhodu dolgoletnega šefa poslancev namreč ne pozna razloga za takšno odločitev.
Sukič pa sicer priznava, da poslancem Levice ni bilo zmeraj lahko in da so se kdaj počutili nelagodno, zlasti pri povečanju stroškov za obrambo. A kot je poudarila, se je treba zavedati, da so proračunski dokumenti postulat vsake koalicije. Tako zatrjuje, da so se v Levici ves čas zavedali, da bodo v primeru nasprotovanja proračunu zrušili tudi stanovanjsko politiko, dolgotrajno oskrbo, vse svoje progresivne politike. "Odločiti smo se morali, ali želimo že končno kaj koristnega narediti za državljane, da se bo naš program dejansko začel udejanjati v praksi, ali bomo zmeraj samo kritizirali," je pojasnila.
Ob tem je zagotovila, da je komunikacija med ministrsko ekipo in poslanci stranke ves čas tekla, ministri so kdaj pogojno potrdili kakšno stvar na vladi tudi, ker so se v stranki strinjali, da bo prostor za izboljšave tudi v času parlamentarnega postopka. "Dejansko smo marsikaj dosegli točno tako, kot smo se mi strateško dogovorili," je razkrila.
O odnosih med parlamentarnimi strankami pa je ocenila, da bi lahko bilo ob večjem številu koalicijskih strank usklajevanje bistveno bolj naporno. Koalicijski partnerji so se dobro ujeli pri temeljnih stvareh, v odnosu do opozicije pa je po njenih besedah mogoče razbrati "dva vzporedna svetova". "To je pravzaprav problem v tej državi. Še zmeraj nismo dozoreli kot demokracija do ravni, kjer bi razumeli, kaj je tisto, kar je skupno dobro," je še ocenila Sukič.
Poslanska skupina Levice je ob začetku mandata štela pet poslancev, po odhodu Tašnerja Vatovca in Kordiša pa ga zaključuje s tremi, kar je tudi meja, da sploh še imajo poslansko skupino.
Vodja poslancev Levice Nataša Sukič ob izteku mandata DZ, v katerem so prvič stopili v koalicijo, ocenjuje, da jim je uspelo vzdržati velike napore in si veliko izboriti tudi "v ozadju". Priznava, da jim ni bilo zmeraj lahko, a zavrača, da so požrli svoja načela, temveč so sprejeli kompromise s ciljem izvedbe projektov za krepitev socialne države.
Povedala je, da so ob izteku mandata ponosni ne le na vložene poslanske pobude in zakone, katerih sokreatorji oz. sovlagatelji so bili, temveč zlasti na vse izboljšave, ki so jih uspeli izboriti "v ozadju". Med dosežke poslanske skupine je med drugim uvrstila zagotovitev kulturnih pravic za narodne skupnosti nekdanje Jugoslavije, zakon o pravici do pozabe po preboleli bolezni, prepoved ugovora vesti za izdajo zdravil na recept, preprečitev znižanja bolniškega nadomestila in usklajevanje socialnih transferjev leta 2023. Izpostavila je tudi priznanje Palestine, za kar so se v Levici zavzemali že dalj časa.
Med pomembnimi uspehi vlade je med drugim naštela zlasti tiste, ki so jih pripravljali na ministrstvih v kvoti Levice, in sicer dolgotrajno oskrbo, premike na področju stanovanjske in kulturne politike ter spremembe medijske zakonodaje. Med cilji, ki jim jih ni uspelo doseči, pa je izpostavila pravičen zdravstveni prispevek oziroma zdravstveno zavarovanje.Poslanska skupina kot tudi stranka je sicer v iztekajočem se mandatu šla čez precej pretresov, zapustila sta jo tudi dva poslanca, med njimi dolgoletni vidni član Matej Tašner Vatovec, ki je poslansko skupino večji del mandata tudi vodil, in Miha Kordiš. A Sukič zavrača, da bi vzrok za to lahko bila slaba komunikacija med poslanci in vodstvom stranke. "To je stvar meni še danes nerazumljive odločitve posameznikov," je dejala. Zlati pri odhodu dolgoletnega šefa poslancev namreč ne pozna razloga za takšno odločitev.
Sukič pa sicer priznava, da poslancem Levice ni bilo zmeraj lahko in da so se kdaj počutili nelagodno, zlasti pri povečanju stroškov za obrambo. A kot je poudarila, se je treba zavedati, da so proračunski dokumenti postulat vsake koalicije. Tako zatrjuje, da so se v Levici ves čas zavedali, da bodo v primeru nasprotovanja proračunu zrušili tudi stanovanjsko politiko, dolgotrajno oskrbo, vse svoje progresivne politike. "Odločiti smo se morali, ali želimo že končno kaj koristnega narediti za državljane, da se bo naš program dejansko začel udejanjati v praksi, ali bomo zmeraj samo kritizirali," je pojasnila.
Ob tem je zagotovila, da je komunikacija med ministrsko ekipo in poslanci stranke ves čas tekla, ministri so kdaj pogojno potrdili kakšno stvar na vladi tudi, ker so se v stranki strinjali, da bo prostor za izboljšave tudi v času parlamentarnega postopka. "Dejansko smo marsikaj dosegli točno tako, kot smo se mi strateško dogovorili," je razkrila.
O odnosih med parlamentarnimi strankami pa je ocenila, da bi lahko bilo ob večjem številu koalicijskih strank usklajevanje bistveno bolj naporno. Koalicijski partnerji so se dobro ujeli pri temeljnih stvareh, v odnosu do opozicije pa je po njenih besedah mogoče razbrati "dva vzporedna svetova". "To je pravzaprav problem v tej državi. Še zmeraj nismo dozoreli kot demokracija do ravni, kjer bi razumeli, kaj je tisto, kar je skupno dobro," je še ocenila Sukič.
Poslanska skupina Levice je ob začetku mandata štela pet poslancev, po odhodu Tašnerja Vatovca in Kordiša pa ga zaključuje s tremi, kar je tudi meja, da sploh še imajo poslansko skupino.
Cigler Kralj: NSi v mandatu napačne smeri kot opozicija opravila veliko delo
Vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj ob izteku mandata DZ, ki ga vidi kot mandat napačne smeri in nazadovanja, ocenjuje, da je NSi kot parlamentarna opozicija opravila veliko delo, zlasti v nadzornih komisijah. Prepričan je, da so se poslanci stranke trudili biti steber dostojnosti, spoštovanja različnih mnenj in iskanja zdravorazumskih rešitev.
Cigler Kralj meni, da sta v zadnjih štirih letih nazadovala tako država kot tudi parlamentarno delo. Vladni koaliciji s predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič (Svoboda) na čelu med drugim očita "razsutje" spoštovanja poslovnika DZ ter interpretiranje njegovih določb v lastno korist. "Ko se je njim zdelo, da je nekaj treba upoštevati, so to upoštevali, ko se jim je zdelo, da ne, tega niso upoštevali," je bil oster.
Izpostavil je tudi, da so ob najmanjšem številu strank, ki so se na zadnjih parlamentarnih volitvah uvrstile v DZ, upali na bolj pregledno delo in lažje usklajevanje. "A koalicija novega obraza in s skrajno levimi partnerji v vladi se je izkazala kot izjemno neučinkovita in tega ni znala izkoristiti. Tudi če so na začetku mogoče imeli na ustih povabilo k pogovorom in dialogu, se je to izkazalo kot popolnoma neiskreno. Ni se dalo dogovoriti tako rekoč o ničemer," je dejal.
Tako tudi pri predlogih ustavnih sprememb največji vladni stranki očita, da so ravnali "s figo v žepu", zato je NSi podporo ustavnim spremembam, tudi svojim, v tem mandatu odtegnila, je pojasnil. "Čakamo na neko bolj razumno dvotretjinsko večino v parlamentu," je dodal. Po drugi strani pa je prepričan, da je ob takšnih parlamentarnih razmerjih NSi opravila veliko delo kot parlamentarna opozicija, zlasti z delom v nadzornih komisijah DZ. V teh mora sicer skladno s poslovnikom imeti večino opozicija, a ker SDS ob nasprotovanju predlaganemu razrezu mest v delovnih telesih nadzorne komisije ni imenovala svojih članov, je ta zasedla NSi. Cigler Kralj priznava, da bi lahko opozicija, če bi bila "bolj na liniji" pri političnih odločitvah, dosegla več.
Večjih zdrsov pri delu poslancev NSi, na katere je, kot pravi, ponosen, ne vidi. Meni, da so ves čas skrbeli za dostojno komunikacijo, za vsebino in strokovnost debat. "Poskušali smo biti steber priznavanja dostojanstva vsakemu, spoštovanja drugačnih mnenj, ampak vseeno iskanja zdravorazumskih rešitev," vidi delo poslanske skupine, ki jo je v tem mandatu vodil.
Kot je ob tem še izpostavil, pa so med prioritete svojega delovanja v opoziciji postavili urejeno in stabilno poslovno okolje z razumni davki, pravične ukrepe na področju sociale in zdravstvo. Prav tako so po njegovem mnenju pripravili nekaj "zelo kvalitetnih in utemeljenih interpelacij".
Tudi sicer je Cigler Kralj oster do dela vlade in koalicije. Ocenil je, da je že začetek mandata zaznamoval "revanšizem", posledici katerega sta bili razveljavitev zakona o dohodnini in zamik zakona o dolgotrajni oskrbi, s katerima se je "Golobova koalicija začela poigravati z usodo najranljivejših". Pod črto je tako prepričan, da bo aktualna vlada v zgodovino odšla s popotnico, da ob veliki politični moči ni prispevala k razvoju države. Politični dogovor o skupnih razvojnih rešitvah v smer boljšega življenja državljanov bo tako po njegovih besedah moral počakati oziroma bo mogoč ob zrelih, klasičnih političnih strankah, je sklenil.
NSi je z osmimi poslanskimi mesti, kolikor jih je dobila na volitvah pred štirimi leti, torej mandat preživela v opoziciji. Četudi je število poslancev ostalo enako, pa je v vrstah poslanske skupine in na vrhu stranke prišlo do sprememb. Tedanji predsednik stranke Matej Tonin je bil namreč na evropskih volitvah 2024 izvoljen za evropskega poslanca, lani pa se je poslovil tudi s čela stranke. To zdaj vodi dolgoletni vidni član in poslanec Jernej Vrtovec, pod katerim je stranka znova izboljšala odnose z drugo opozicijsko stranko SDS.
Vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj ob izteku mandata DZ, ki ga vidi kot mandat napačne smeri in nazadovanja, ocenjuje, da je NSi kot parlamentarna opozicija opravila veliko delo, zlasti v nadzornih komisijah. Prepričan je, da so se poslanci stranke trudili biti steber dostojnosti, spoštovanja različnih mnenj in iskanja zdravorazumskih rešitev.
Cigler Kralj meni, da sta v zadnjih štirih letih nazadovala tako država kot tudi parlamentarno delo. Vladni koaliciji s predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič (Svoboda) na čelu med drugim očita "razsutje" spoštovanja poslovnika DZ ter interpretiranje njegovih določb v lastno korist. "Ko se je njim zdelo, da je nekaj treba upoštevati, so to upoštevali, ko se jim je zdelo, da ne, tega niso upoštevali," je bil oster.
Izpostavil je tudi, da so ob najmanjšem številu strank, ki so se na zadnjih parlamentarnih volitvah uvrstile v DZ, upali na bolj pregledno delo in lažje usklajevanje. "A koalicija novega obraza in s skrajno levimi partnerji v vladi se je izkazala kot izjemno neučinkovita in tega ni znala izkoristiti. Tudi če so na začetku mogoče imeli na ustih povabilo k pogovorom in dialogu, se je to izkazalo kot popolnoma neiskreno. Ni se dalo dogovoriti tako rekoč o ničemer," je dejal.Tako tudi pri predlogih ustavnih sprememb največji vladni stranki očita, da so ravnali "s figo v žepu", zato je NSi podporo ustavnim spremembam, tudi svojim, v tem mandatu odtegnila, je pojasnil. "Čakamo na neko bolj razumno dvotretjinsko večino v parlamentu," je dodal. Po drugi strani pa je prepričan, da je ob takšnih parlamentarnih razmerjih NSi opravila veliko delo kot parlamentarna opozicija, zlasti z delom v nadzornih komisijah DZ. V teh mora sicer skladno s poslovnikom imeti večino opozicija, a ker SDS ob nasprotovanju predlaganemu razrezu mest v delovnih telesih nadzorne komisije ni imenovala svojih članov, je ta zasedla NSi. Cigler Kralj priznava, da bi lahko opozicija, če bi bila "bolj na liniji" pri političnih odločitvah, dosegla več.
Večjih zdrsov pri delu poslancev NSi, na katere je, kot pravi, ponosen, ne vidi. Meni, da so ves čas skrbeli za dostojno komunikacijo, za vsebino in strokovnost debat. "Poskušali smo biti steber priznavanja dostojanstva vsakemu, spoštovanja drugačnih mnenj, ampak vseeno iskanja zdravorazumskih rešitev," vidi delo poslanske skupine, ki jo je v tem mandatu vodil.
Kot je ob tem še izpostavil, pa so med prioritete svojega delovanja v opoziciji postavili urejeno in stabilno poslovno okolje z razumni davki, pravične ukrepe na področju sociale in zdravstvo. Prav tako so po njegovem mnenju pripravili nekaj "zelo kvalitetnih in utemeljenih interpelacij".
Tudi sicer je Cigler Kralj oster do dela vlade in koalicije. Ocenil je, da je že začetek mandata zaznamoval "revanšizem", posledici katerega sta bili razveljavitev zakona o dohodnini in zamik zakona o dolgotrajni oskrbi, s katerima se je "Golobova koalicija začela poigravati z usodo najranljivejših". Pod črto je tako prepričan, da bo aktualna vlada v zgodovino odšla s popotnico, da ob veliki politični moči ni prispevala k razvoju države. Politični dogovor o skupnih razvojnih rešitvah v smer boljšega življenja državljanov bo tako po njegovih besedah moral počakati oziroma bo mogoč ob zrelih, klasičnih političnih strankah, je sklenil.
NSi je z osmimi poslanskimi mesti, kolikor jih je dobila na volitvah pred štirimi leti, torej mandat preživela v opoziciji. Četudi je število poslancev ostalo enako, pa je v vrstah poslanske skupine in na vrhu stranke prišlo do sprememb. Tedanji predsednik stranke Matej Tonin je bil namreč na evropskih volitvah 2024 izvoljen za evropskega poslanca, lani pa se je poslovil tudi s čela stranke. To zdaj vodi dolgoletni vidni član in poslanec Jernej Vrtovec, pod katerim je stranka znova izboljšala odnose z drugo opozicijsko stranko SDS.
Irgl: Nepovezani poslanci ob več preprekah dobro opravili svoje delo
Poslanka Eva Irgl ocenjuje, da so nepovezani poslanci dobro opravili svoje delo, kljub preprekam in četudi niso člani večine delovnih teles. Rezultati bi lahko bili tudi boljši ob sodelovanju celotne opozicije, a so tudi sami odpirali pomembne teme, meni. Opozorila je tudi, država ne sme biti prostor spektakla, temveč mora delati za skupno dobro.
O izkušnji dela tako v veliki kot manjši poslanski skupini je pri tem Irgl ocenila še, da bi sicer ne glede na njeno velikost svoje delo opravljala profesionalno in pošteno, sta pa priprava stališč in sodelovanje na sejah ob manjšem številu poslancev zagotovo bolj naporna, saj se delo porazdeli med manj ljudi. Irgl je sicer ocenila, da je bil iztekajoči se mandat zelo specifičen, po njenih besedah je treba opozoriti tudi na veliko število izrednih sej, četudi država ni bila v izrednem stanju.
Namestnica vodje nepovezanih poslancev Irgl je izpostavila, da je poslanska skupina po ustanovitvi veliko sodelovala predvsem v nadzornih komisijah, kjer jim je po njenih besedah naproti stopila tudi NSi in jim tako omogočila sodelovanje v teh delovnih telesih DZ. Pri tem je Irgl izpostavila zlasti delo v komisiji DZ za nadzor javnih financ, kjer so odpirali teme, vezane na sistemsko korupcijo in negospodarno rabo javnih sredstev.
Opozorila pa je, da so se kot mlada poslanska skupina soočali z več preprekami. Poslanska skupina je namreč nastala po izstopu Irgl in Anžeta Logarja iz SDS in Tineta Novaka iz Svobode ter ustanovitvi stranke Demokrati Anžeta Logarja, katere člani so. To je tudi ime, ki so si ga želeli za novo poslansko skupino, a so na kolegiju predsednice DZ dobili rdečo luč. Tako je bila ustanovljena poslanska skupina nepovezanih poslancev. Med plusi pri delu vlade je izpostavila povečanje sredstev za raziskave in razvoj, pozdravlja tudi razpravo o duševnem zdravju, a dodaja, da bi se sami urejanja področja z zakonom o psihoterapiji lotili drugače. Po drugi strani pa je Irgl nanizala več kritik pri delovanju vlade. Med potezami, ki jih vidi kot napake, je izpostavila ukinitev demografskega sklada, ukinitev avtocestne policije in ukinitev dneva spomina na žrtve komunizma.
Demokrati ob tem vladi očitajo tudi dušitev namesto razbremenitve gospodarstva in kaznovanje tistih, ki ustvarjajo. Kritični so tudi do ukrepanja vlade na področju zdravstva, kjer je po njihovem mnenju vlada z zakonom o zdravstveni dejavnosti poglobila slab odnos med vlado in zdravniki. Popolnoma pa je vlada odpovedala v boju proti korupciji, je navedla Irgl. Pri tem je prepričana, da ne gre le za vladno stvar, temveč za težavo na nivoju strank, sami pa da so edina stranka, ki na to opozarjajo.
O tem, ali bi vendarle opozicija lahko dosegla več ob sodelovanju vseh opozicijskih poslanskih skupin, pa je Irgl dejala, da je ob sodelovanju rezultat zagotovo lahko boljši, "a zdaj so razmere, kakršne so". Tako zatrjuje, da je prav v njihovi stranki na tem segmentu ogromen potencial. "Fokus stranke Demokrati je jasen in tako bo tudi vnaprej, ker se zavedamo, da mora biti država servis ljudem. Država ne sme biti prostor spektakla, kjer se v parlamentu obmetavajo z ene na drugo stran z različnimi žaljivkami in ekscesnimi ravnanji, ampak mora biti to prostor, kjer se spoštuje mnenje drug drugega in se dela za skupno dobro," je dejala.
Stranka Demokrati je torej nastala med mandatom in na volitvah v DZ še ni nastopila.
Poslanka Eva Irgl ocenjuje, da so nepovezani poslanci dobro opravili svoje delo, kljub preprekam in četudi niso člani večine delovnih teles. Rezultati bi lahko bili tudi boljši ob sodelovanju celotne opozicije, a so tudi sami odpirali pomembne teme, meni. Opozorila je tudi, država ne sme biti prostor spektakla, temveč mora delati za skupno dobro.
O izkušnji dela tako v veliki kot manjši poslanski skupini je pri tem Irgl ocenila še, da bi sicer ne glede na njeno velikost svoje delo opravljala profesionalno in pošteno, sta pa priprava stališč in sodelovanje na sejah ob manjšem številu poslancev zagotovo bolj naporna, saj se delo porazdeli med manj ljudi. Irgl je sicer ocenila, da je bil iztekajoči se mandat zelo specifičen, po njenih besedah je treba opozoriti tudi na veliko število izrednih sej, četudi država ni bila v izrednem stanju.
Namestnica vodje nepovezanih poslancev Irgl je izpostavila, da je poslanska skupina po ustanovitvi veliko sodelovala predvsem v nadzornih komisijah, kjer jim je po njenih besedah naproti stopila tudi NSi in jim tako omogočila sodelovanje v teh delovnih telesih DZ. Pri tem je Irgl izpostavila zlasti delo v komisiji DZ za nadzor javnih financ, kjer so odpirali teme, vezane na sistemsko korupcijo in negospodarno rabo javnih sredstev.Opozorila pa je, da so se kot mlada poslanska skupina soočali z več preprekami. Poslanska skupina je namreč nastala po izstopu Irgl in Anžeta Logarja iz SDS in Tineta Novaka iz Svobode ter ustanovitvi stranke Demokrati Anžeta Logarja, katere člani so. To je tudi ime, ki so si ga želeli za novo poslansko skupino, a so na kolegiju predsednice DZ dobili rdečo luč. Tako je bila ustanovljena poslanska skupina nepovezanih poslancev. Med plusi pri delu vlade je izpostavila povečanje sredstev za raziskave in razvoj, pozdravlja tudi razpravo o duševnem zdravju, a dodaja, da bi se sami urejanja področja z zakonom o psihoterapiji lotili drugače. Po drugi strani pa je Irgl nanizala več kritik pri delovanju vlade. Med potezami, ki jih vidi kot napake, je izpostavila ukinitev demografskega sklada, ukinitev avtocestne policije in ukinitev dneva spomina na žrtve komunizma.
Demokrati ob tem vladi očitajo tudi dušitev namesto razbremenitve gospodarstva in kaznovanje tistih, ki ustvarjajo. Kritični so tudi do ukrepanja vlade na področju zdravstva, kjer je po njihovem mnenju vlada z zakonom o zdravstveni dejavnosti poglobila slab odnos med vlado in zdravniki. Popolnoma pa je vlada odpovedala v boju proti korupciji, je navedla Irgl. Pri tem je prepričana, da ne gre le za vladno stvar, temveč za težavo na nivoju strank, sami pa da so edina stranka, ki na to opozarjajo.
O tem, ali bi vendarle opozicija lahko dosegla več ob sodelovanju vseh opozicijskih poslanskih skupin, pa je Irgl dejala, da je ob sodelovanju rezultat zagotovo lahko boljši, "a zdaj so razmere, kakršne so". Tako zatrjuje, da je prav v njihovi stranki na tem segmentu ogromen potencial. "Fokus stranke Demokrati je jasen in tako bo tudi vnaprej, ker se zavedamo, da mora biti država servis ljudem. Država ne sme biti prostor spektakla, kjer se v parlamentu obmetavajo z ene na drugo stran z različnimi žaljivkami in ekscesnimi ravnanji, ampak mora biti to prostor, kjer se spoštuje mnenje drug drugega in se dela za skupno dobro," je dejala.
Stranka Demokrati je torej nastala med mandatom in na volitvah v DZ še ni nastopila.
