Četrtek, 29. 1. 2026, 19.08
5 dni, 2 uri
Putin naj bi se strinjal z začasno prekinitvijo napadov na ukrajinska mesta
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,09
Kremelj se na Trumpove izjave za zdaj ni odzval, predsednik ZDA pa je zagotovil, da verjame, da bo Putin spoštoval dogovor.
Ruski predsednik Vladimir Putin se je strinjal z enotedensko prekinitvijo napadov na Kijev in druga ukrajinska mesta, je danes povedal ameriški predsednik Donald Trump. Velik del Ukrajine se namreč ob hudem mrazu sooča s težavami pri oskrbi z elektriko in ogrevanjem zaradi ruskih napadov na energetsko infrastrukturo. V napadih ruskih dronov so bili ponoči na jugu Ukrajine ubiti trije ljudje, je sporočil guverner regije Zaporožje Ivan Fedorov. Poleg tega je bilo v napadih uničenih več poslopij, na več mestih so izbruhnili požari.
19.18 Kallas ne vidi smisla v neposrednih pogovorih s Kremljem
19.03 Putin naj bi se strinjal z začasno prekinitvijo napadov na ukrajinska mesta
7.00 V ruskih napadih na jugu Ukrajine več mrtvih
19.18 Kallas ne vidi smisla v neposrednih pogovorih s Kremljem
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas ne vidi smisla v neposrednih pogovorih s Kremljem. Kot je povedala po zasedanju zunanjih ministrov unije, mora EU okrepiti pritisk na Moskvo, da se bo dejansko pogajala o koncu vojne v Ukrajini. Za okrepitev pritiska na Rusijo se je zavzela tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon.
Kaja Kallas
"Ne moremo biti mi tisti, ki bi Rusijo pozvali k pogovorom," je povedala Kallas in pojasnila, da EU Moskvi ne more ponuditi ničesar dodatnega poleg tistega, kar ji v okviru mirovnih pogovorov ponujajo ZDA.
"Zakaj bi torej govorili z nami, če v odnosu z ZDA dobijo tisto, kar želijo," je menila, potem ko sta nedavno pripravljenost na ponovno vzpostavitev dialoga z Rusijo med drugim izrazila francoski predsednik Emmanuel Macron in italijanska premierka Giorgia Meloni. Za neposredne pogovore z Moskvo se je že pred časom zavzela tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar.
Po mnenju Kallas je treba okrepiti pritisk na ruske oblasti, da se bodo dejansko pogajale o koncu vojne v Ukrajini, saj da se trenutno le pretvarjajo.
EU je tako danes Rusijo dodala na seznam jurisdikcij, poslovanje s katerimi je zaradi pomanjkljive ureditve na področju preprečevanja pranja denarja tvegano, je povedala. "To bo upočasnilo in povečalo stroške transakcij z ruskimi bankami," je pojasnila.
Pred četrto obletnico ruske invazije na Ukrajino, ki bo čez manj kot en mesec, pa pripravlja tudi 20. sveženj sankcij proti Moskvi.
Okrepitev pritiska na Moskvo in pripravo novega svežnja sankcij je podprla tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon.
Slovenija poleg tega po njenih besedah preučuje, kako bi lahko še pomagala Ukrajini, predvsem na področju energetike. "Zavedamo se, kako veliki so izzivi na strani Ukrajine, da je tu zima, da ljudje trpijo in naredili bomo, kar je v naši moči," je povedala ob robu zasedanja.
Strinjala se je tudi z oceno visoke zunanjepolitične predstavnice unije, da je Ukrajina zaradi silovitih ruskih napadov na energetsko infrastrukturo pred humanitarno katastrofo.
19.03 Putin naj bi se strinjal z začasno prekinitvijo napadov na ukrajinska mesta
"Takšnega mraza še nikoli niso doživeli. Osebno sem predsednika Putina prosil, naj en teden ne strelja na Kijev in druga mesta. Strinjal se je in moram reči, da je to zelo lepo," je Trump danes povedal na seji vlade, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kremelj se na Trumpove izjave za zdaj ni odzval, predsednik ZDA pa je zagotovil, da verjame, da bo Putin spoštoval dogovor.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v objavi na omrežju X zahvalil Trumpu in zapisal: "Pomembna izjava ameriškega predsednika o možnosti zagotavljanja varnosti Kijevu in drugim ukrajinskim mestom v tem izjemno mrzlem zimskem obdobju. Oskrba z električno energijo je temelj življenja. Cenimo prizadevanja naših partnerjev, ki nam pomagajo varovati življenja."
"Naše ekipe so o tem razpravljale v Združenih arabskih emiratih. Pričakujemo, da bodo dogovori tudi uresničeni," je dodal Zelenski.
Pred tem so se danes popoldne v ukrajinskih in ruskih medijih ter na družbenih omrežjih pojavile govorice, da so tako ruske kot ukrajinske sile že zjutraj prejele ukaze, naj začasno ustavijo medsebojne napade na energetsko infrastrukturo.
Ruski napadi na energetsko infrastrukturo v Ukrajini so namreč povzročili ogromno težav za prebivalce ukrajinskih mest, zlasti večjih, kot so Kijev, Harkov in Odesa. Številni so ostali brez elektrike, tople vode in ogrevanja, medtem ko vremenoslovci opozarjajo, da se bodo temperature v naslednjih dneh ponekod po državi spustile tudi do minus 30 stopinj Celzija.
V osrednjem in južnem delu Ukrajine je bilo ob tem danes v ruskih napadih skupno ubitih najmanj šest ljudi, še poroča AFP. Dve osebi sta umrli v regiji Zaporožje, še dve v sosednji regiji Herson, o smrtnih žrtvah so poročali tudi iz drugih krajev po državi.
Nadaljujejo pa se tudi diplomatska prizadevanja za konec vojne v Ukrajini. Prejšnji konec tedna so se v Združenih arabskih emiratih začeli prvi tristranski pogovori med rusko, ukrajinsko in ameriško delegacijo, ki se bodo po napovedih nadaljevali v nedeljo.
7.00 V ruskih napadih na jugu Ukrajine več mrtvih
"Rusi so izvedli napade z droni na stanovanjsko območje mesta Vilnjansk. (...) Ubita sta bila moški in ženska, še en moški je bil ranjen," je na omrežju Telegram sporočil Fedorov, ki ga povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Gre za nadaljevanje niza ruskih napadov na Ukrajino, ki so na več območjih sredi zime povzročili prekinitev oskrbe z elektriko in zahtevali številne smrtne žrtve med civilisti.
V torek in v noči na sredo je bilo po navedbah ukrajinskih oblasti v napadih po vsej državi ubitih 16 ljudi, od tega šest v napadu drona na potniški vlak.
Pogajanja o končanju vojne se nadaljujejo
Obenem se sicer nadaljujejo pogajanja o končanju skoraj štiri leta trajajoče vojne. Naslednji krog pogovorov obeh strani pod okriljem ZDA je predviden v nedeljo.
Danes bodo o razmerah v Ukrajini in prizadevanjih za konec vojne razpravljali zunanji ministri članic EU, med njimi tudi slovenska ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon.
