Zaprti ruski politik vojno v Ukrajini označil za "največjo neumnost tega stoletja" #video

20.33 Guterres obsodil ruske napade na ukrajinska pristanišča

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je danes najostreje obsodil ruske napade na pristanišče v Odesi in preostale kraje na ukrajinski obali. Guterres je ob tem kritiziral tudi odločitev Moskve o umiku od dogovora o izvozu žita prek Črnega morja, rekoč, da je ta odločitev prizadela vse, najbolj pa tiste najranljivejše na globalnem jugu.

Napadi na ukrajinska pristaniška mesta nasprotujejo zavezam iz memoranduma o razumevanju, ki ga je Moskva podpisala z ZN, je dejal Guterres, čigar izjave povzemajo tuje tiskovne agencije.

Iz Kijeva so v sredo sporočili, da je Rusija v napadih v okolici Odese uničila 60 tisoč ton žita, namenjenega za izvoz. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je Moskvo obtožil, da je svoje napade namerno usmerila v infrastrukturo, potrebno za izvoz žita. Ukrajinsko obrambno ministrstvo pa je danes sporočilo, da bo Ukrajina ladje, ki bodo plule proti ruskim pristaniščem v Črnem morju, obravnavala kot prevoznice vojaškega tovora. Dodalo je, da bo to začelo veljati danes ob polnoči po lokalnem času.

Pred tem so v sredo enako držo napovedali v Moskvi. Države, pod zastavami katerih bodo ladje plule, za Rusijo od danes poleg tega veljajo za udeleženke konflikta v Ukrajini na strani Kijeva. Razvoj dogodkov v Črnem morju ima že zdaj negativen učinek na globalne cene hrane, opozarjajo ZN. Varnostni svet ZN bo o sporazumu o izvozu žita predvidoma razpravljal v petek.

19.12 EU sankcionirala upravitelje kazenske kolonije, kjer je zaprt Navalni

Zunanji ministri držav članic EU so na seznam sankcioniranih oseb danes med drugim dodali upravitelje kazenske kolonije, kjer je zaprt ruski opozicijski politik Aleksej Navalni. V luči iranskih dobav brezpilotnih letalnikov ruski vojski pa so nove sankcije in omejitve izvoza stopile v veljavo tudi za islamsko republiko, so sporočili iz Sveta EU.

Poleg upraviteljev kolonije so zunanji ministri sprejeli sankcije tudi proti uslužbencu ruske zvezne varnostne službe FSB, ki naj bi bil osebno vpleten v domnevni poskus atentata na še enega glasnega kritika Kremlja, Vladimirja Kara-Murzo.

V Bruslju so sankcionirali še nekaj pravnih in fizičnih oseb iz Rusije, ki jih obtožujejo zlorab sistemov za prepoznavanje obrazov v času protivladnih protestov. V enem primeru pa so na seznam uvrstili tudi poveljnika ene od brigad ruskih sil v Ukrajini, ki naj bi zagrešila hude zločine nad civilnim prebivalstvom.

Med šestimi posamezniki, ki so, tako kot ruski poveljnik, obtoženi spolnega nasilja ali nasilja na podlagi spola, so tudi afganistanski talibani, ki deklicam in ženskam preprečujejo dostop do šolanja in jih obravnavajo drugače kot moške. Na omenjenem seznamu sta po novem tudi poveljnika vojske Južnega Sudana in ene od uporniških skupin v Srednjeafriški republiki.

Svet EU je sprejel še nov okvir za omejevalne ukrepe v zvezi z iransko vojaško pomočjo Rusiji, medtem ko ta vrši agresijo nad Ukrajino.

Ruska vojska se v minulih tednih v nočnih napadih na ukrajinsko infrastrukturo v veliki meri zanaša na dobave iranskih brezpilotnih letalnikov. Programi njihove izdelave bodo tako po novem podvrženi dodatnim sankcijam in prepovedi evropskega izvoza komponent, potrebnih za njihovo proizvodnjo.

V skladu z že obstoječim režimom sankcij pa so sankcionirali tudi več posameznikov, ne le zaradi iranske podpore Rusiji, pač pa tudi Siriji.

18.38 Borrell predlaga 20 milijard evrov za financiranje vojaške pomoči Ukrajini do leta 2027

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je danes zunanjim ministrom držav članic predstavil predlog novega sklada za sofinanciranje vojaške pomoči Ukrajini v višini 20 milijard evrov za obdobje 2024–2027. To je ocena stroškov dolgoročne podpore Ukrajini, je povedal. Ministri bodo o tem podrobneje razpravljali konec avgusta v Španiji.

Današnja razprava je bila po besedah slovenske zunanje ministrice Tanje Fajon namenjena predvsem temu, kako bi avgusta zbližali stališča, da bi lahko voditelji do konca leta sprejeli odločitev o morebitni vzpostavitvi tega posebnega sklada in njegovi obliki.

Konec prihodnjega meseca bo tudi bolj jasno, kolikšen dodaten finančni prispevek bi vzpostavitev sklada zahtevala od Slovenije. "Je pa seveda dejstvo, da načelno podpiramo, ker gre za odločitev vrha voditeljev, da Ukrajini finančno, materialno stojimo ob strani," je povedala v izjavi ob koncu zasedanja in dodala, da bo morala tudi Slovenija opraviti razmislek o finančnem prispevku.

"Ministrom sem predstavil pobudo, ki bi omogočila bolj vzdržno in predvidljivo financiranje vojaške podpore Ukrajini. Predlagal sem vzpostavitev posebnega sklada v okviru evropskega mirovnega instrumenta, prek katerega bi v prihodnjih štirih letih zagotovili do pet milijard evrov letno za obrambne potrebe Ukrajine," je danes po zadnjem zasedanju zunanjih ministrov EU pred poletnim premorom v Bruslju povedal Borrell.

Pojasnil je, da je pet milijard evrov na leto ocena stroškov dolgoročnih varnostnih jamstev EU za Ukrajino, in dodal, da bodo ministri o tem podrobneje govorili na neformalnem zasedanju v španskem Toledu konec avgusta. Gre za isti instrument, ki je že doslej deloval zelo dobro in ga bo EU še naprej uporabljala za sofinanciranje držav članic pri dobavi vojaške opreme Ukrajini, je dejal Borrell.

Evropski mirovni instrument, v katerega članice prispevajo neposredno, je bil ustanovljen marca 2021, da bi EU omogočil financiranje vojaške pomoči njenim mednarodnim partnerjem v luči prizadevanj po okrepitvi njene mednarodne vloge. Članice so pred enim mesecem zvišale zgornjo mejo sklada, ki je namenjen tudi pomoči drugim državam po svetu, na več kot 12 milijard evrov za celotno obdobje 2021–2027. Daleč največ sredstev je bilo doslej namenjenih za sofinanciranje dobav orožja Ukrajini, za kar so odobrili približno 5,6 milijarde evrov.

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU je že ob prihodu na današnje zasedanje poudaril, da je povečanje vojaške pomoči Ukrajini edini možen odgovor na napade, v katerih Rusija v zadnjih dneh uničuje skladišča z ukrajinskim žitom in s tem povzroča prehransko krizo. O tem so danes zunanji ministri EU prek videopovezave ločeno govorili z ukrajinskim kolegom Dmitrom Kulebo in ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom.

"Skupaj z ZDA smo popolnoma zavezani temu, da bomo Ukrajini stali ob strani, dokler bo treba. Govorili pa smo tudi o usklajenem pristopu do partnerjev po svetu," je po zasedanju povedal Borrell.

Ministrica Fajonova je v pogovoru z Blinknom poudarila pomen skupnih korakov EU in ZDA pri zagotavljanju stabilnosti na Zahodnem Balkanu, so sporočili z zunanjega ministrstva.

Na neformalnem zajtrku z visokim komisarjem Združenih narodov za človekove pravice Volkerjem Türkom pa je zagotovila podporo Slovenije pri naslavljanju ključnih izzivov, s katerimi se sooča ves svet, kot so podnebne spremembe, demografski izzivi in digitalizacija. Pri tem je poudarila, da so to tudi teme, ki jim bo Slovenija kot nestalna članica Varnostnega sveta ZN namenjala posebno pozornost.

18.31 ZDA in Kanada z novimi sankcijami proti Rusiji zaradi invazije na Ukrajino

ZDA so danes uvedle nove sankcije proti Rusiji zaradi invazije na Ukrajino, podoben ukrep pa je sprejela tudi sosednja Kanada. ZDA so uvedle sankcije proti skoraj 120 posameznikom in organizacijam, Kanada pa proti 39 posameznikom in 25 organizacijam.

Državni sekretar ZDA Antony Blinken je izjavil, da bodo nove sankcije omejile ruski dostop do ključnih potrebščin, omejile prihodnjo proizvodnjo energije in izvoz, omejile dostop do mednarodnega finančnega sistema in zatrle tiste, ki Moskvi pomagajo pri izogibanju sankcijam.

Sankcije so namenjene preprečevanju dostopa Rusije do izdelkov, materialov in sredstev, s katerimi nadaljuje vojno proti Ukrajini, je sporočilo tudi ameriško ministrstvo za finance. Njihov namen je zmanjšati ruske prihodke od kovin in rud, spodkopati prihodnje energetske zmogljivosti in omejiti ruski dostop do mednarodnega finančnega sistema.

"Današnji ukrep je nov korak v smeri prizadevanj za omejitev vojaških zmogljivosti Rusije, njenega dostopa do bojnih zalog in gospodarstva na splošno," je sporočil namestnik finančne ministrice ZDA Wally Adeyemo.

Kanadska zunanja ministrica Melanie Joy je sporočila, da so njihove sankcije namenjene kaznovanju Rusije zaradi nezakonite invazije na Ukrajino in deloma merijo na pripadnike skupine Wagner, ki je vpletena v zločine v Ukrajini in tudi po državah Afrike.

17.57 Tožilci naj bi za Navalnega zahtevali 20 let zaporne kazni

Ruski tožilci naj bi za zaprtega opozicijskega politika Alekseja Navalnega zahtevali 20 let zaporne kazni, so danes sporočili njegovi zavezniki. 47-letni Navalni, ki so mu odvzeli prostost pred dvema letoma, se sooča z očitki spodbujanja ekstremizma. Njegovi zavezniki in podporniki vztrajajo, da gre za politično motivirane obtožbe.

Sodba proti Navalnemu bo predvidoma razglašena 4. avgusta. Postopek je potekal za zaprtimi vrati v zaporu, kjer Navalni služi devetletno zaporno kazen zaradi domnevnih finančnih zločinov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kot so v izjavi za javnost zapisali njegovi zavezniki, je bil Navalni v zaključnem nagovoru sodišču kritičen do invazije v Ukrajini, rekoč, da se Rusija "kobaca v blatu ali krvi, s polomljenimi kostmi, z revnim in oropanim prebivalstvom, okoli nje pa leži na desettisoče ljudi, pobitih v najbolj neumni in nesmiselni vojni 21. stoletja".

Pred leti je Navalni veljal za najbolj vplivnega opozicijskega politika v Rusiji, v tem času pa je organiziral tudi več množičnih protivladnih shodov.

17.26 Slovenija Ukrajini 2,5 milijona evrov dodatne humanitarne pomoči

Ob upoštevanju humanitarnih potreb v Ukrajini in posledic tamkajšnje vojne na prehransko varnost bo Slovenija prispevala 2,5 milijona evrov dodatne humanitarne pomoči, ki jo bo namenila Mednarodnemu odboru Rdečega križa (ICRC), Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) in Svetovnemu programu za hrano (WFP), je danes sklenila vlada.

Pomoč bo Slovenija 🇸🇮 namenila prek @ICRC, @WFP & @WHO za krepitev zdravstvene zaščite, zagotavljanje nujnih zdravil in medicinske opreme ter izboljšanje prehranske varnosti v državah, ki so jih posledice vojne v Ukrajini 🇺🇦 najbolj prizadele. pic.twitter.com/ZTBMyouCdz

— MFEA Slovenia (@MZEZ_RS) July 20, 2023

Slovenija bo ICRC namenila prispevek v višini milijona evrov za nujne humanitarne potrebe na področju zdravstva in zaščite v Ukrajini. 500 tisoč evrov bo namenila WHO za nujno humanitarno pomoč v obliki zdravil in medicinske opreme v Ukrajini.

Tudi WFP bo namenjenih milijon evrov, in sicer za pomoč prizadetemu prebivalstvu v najmanj razvitih državah v okviru programa Žito iz Ukrajine. Če sredstev ne bo mogoče porabiti za namen omenjenega programa, bodo v okviru WFP porabljena za druge programe prehranske varnosti, ki se je zaostrila tudi zaradi posledic vojne v Ukrajini, so še navedli.

Sredstva za humanitarno pomoč se bodo zagotovila s proračunske postavke ministrstva za zunanje in evropske zadeve.

16.26 V ruskem obstreljevanju Odese in Mikolajiva najmanj dve smrtni žrtvi

V ruskem obstreljevanju ukrajinskih pristaniških mest Odesa in Mikolajiv ob Črnem morju sta umrla najmanj dva človeka, več kot 20 pa jih je bilo ranjenih, so sporočile ukrajinske oblasti. Med drugim je bil poškodovan kitajski konzulat v Odesi. Moskva sicer trdi, da so v napadih ciljali in zadeli vojaško infrastrukturo.

Po navedbah ukrajinskih zračnih sil je Rusija na mesti izstrelila 19 manevrirnih raket in nadnje poslala 19 brezpilotnih letalnikov. "Peklenska noč za naše ljudi," je dejal vodja ukrajinske državne službe za izredne razmere Sergej Kruk.

Eno smrtno žrtev so potrdili v Odesi, drugo pa v Mikolajivu, kjer so ruske rakete padle na središče mesta. Poškodovano je bilo veliko stavb. Reševalne službe pod ruševinami še naprej iščejo preživele. V Odesi je bil med drugim poškodovan kitajski konzulat. Skupno je bilo ranjenih več kot 20 ljudi.

"Ruski teroristi še naprej poskušajo uničiti življenje v naši državi," je v odzivu na nove napade na Twitterju zapisal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in pojasnil, da ukrajinska zračna obramba ni mogla uničiti vseh ruskih raket. Prebivalcem je zagotovil, da bodo "skupaj prebrodili ta grozni čas".

Odesa. Mykolaiv. Russian terrorists continue their attempts to destroy the life of our country.
Unfortunately, there are wounded and dead... My condolences to the families and friends!
But the evil state has no missiles that are more powerful than our will to save lives, support… pic.twitter.com/CPcq8AmFoh

— Володимир Зеленський (@ZelenskyyUa) July 20, 2023

Iz Moskve so medtem sporočili, da je ruska vojska v nočnih napadih zadela ukrajinsko vojaško infrastrukturo v bližini Odese in Mikolajiva. Po njihovih navedbah je uničila "infrastrukturo za skladiščenje goriva in streliva", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Pristanišča v Odesi in okolici so ključna tranzitna vozlišča za izvoz žita iz Ukrajine. Podobno velja za Mikolajiv, ki leži nekoliko bolj v notranjosti proti vzhodu in je približno 200 kilometrov oddaljen od polotoka Krim, ki si ga je leta 2014 nezakonito priključila Rusija.

Iz Kijeva so v sredo sporočili, da je Rusija v napadih v okolici Odese uničila 60.000 ton žita, namenjenega za izvoz, potem ko je Moskva v začetku tedna odstopila od dogovora izvozu žita prek Črnega morja. Zelenski je Moskvo obtožil, da je svoje napade namerno usmerila v infrastrukturo, potrebno za izvoz žita.

Ukrajinsko obrambno ministrstvo pa je danes sporočilo, da bo Ukrajina ladje, ki bodo plule proti ruskim pristaniščem v Črnem morju, obravnavala kot prevoznice vojaškega tovora. Dodalo je, da bo to začelo veljati danes ob polnoči po lokalnem času.

Pred tem so v sredo enako držo napovedali v Moskvi. Države, pod zastavami katerih bodo ladje plule, za Rusijo od danes poleg tega veljajo za udeleženke konflikta v Ukrajini na strani Kijeva.

16.06 Skupina Wagner krepi dejavnosti v Belorusiji

Pripadniki ruske zasebne najemniške vojske Wagner so skoraj mesec po uporu zoper ruske vojaške oblasti okrepili svoje delovanje v Belorusiji, kjer po novem usposabljajo tudi posebne enote, je danes sporočilo obrambno ministrstvo v Minsku. Sodeč po enem od posnetkov iz te države se tam nahaja tudi vodja wagnerjevcev Jevgenij Prigožin.

Po navedbah beloruskega ministrstva se posebne vojaške enote usposabljajo v pokrajini Brest, ki meji na Ukrajino in Poljsko. Pri tem so v Minsku izpostavili izkušnje skupine Wagner, ki da bodo pripomogle k modernizaciji beloruskih sil.

V sredo zvečer se je na kanalih na Telegramu, povezanih s skupino Wagner, pojavil prvi videoposnetek, ki domnevno potrjuje prisotnost Prigožina v Belorusiji. Na posnetku slabe kakovosti je slišati Prigožina, kako dogajanje na fronti v Ukrajini označuje za sramoto. Pri tem je poudaril, da se lahko v prihodnje tja vrnejo, do takrat pa bodo usposabljali beloruske sile. Kdaj je posnetek nastal, ni znano, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Po mesecih napetosti med skupino Wagner in ruskim vojaškim vodstvom je Prigožin konec junija sprožil upor, ki pa se je po posredovanju beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka končal še isti dan. V skladu z dogovorom je Rusija umaknila obtožbe proti Prigožinu in mu dovolila, da odide v Belorusijo. Kljub umiku iz Ukrajine pa skupina Wagner ostaja prisotna v Afriki.

V zvezi z aktivnostmi ruskih plačancev na tej celini je britanska vlada danes sprejela sankcije proti 13 fizičnim in pravnim osebam,  povezavami s skupino Wagner. London wagnerjevce namreč obtožuje, da so v letih delovanja v Maliju, Srednjeafriški republiki in Sudanu sodelovali pri usmrtitvah in mučenju ljudi, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

14.22 Ukrajina začela uporabljati prepovedane ameriške bombe

Ameriški časnik Washington Post poroča, da je Ukrajina začela uporabljati kasetne bombe, ki jih je nedavno prejela od ZDA, te pa so prepovedane v več kot sto državah. Omenjene kasetne bombe sicer že od začetka invazije konec lanskega februarja uporablja tudi Rusija. Posebnost tega orožja je, da lahko po izstrelitvi ostane neeksplodirano, namenjeno pa je predvsem ubijanju oseb in uničevanju vozil.

Združeni narodi so sporočili, da je Rusija od začetka invazije tovrstne bombe v naseljenih območjih Ukrajine uporabila vsaj 24-krat. Ukrajinski polkovnik Oleksandr Bakulin je v začetku tega tedna za BBC povedal, da je to orožje potrebno za "povzročitev največje škode sovražnikovi pehoti", za Washington Post pa je zdaj tudi potrdil, da so bile kasetne bombe izstreljene na utrjene ruske položaje.

12.06 Rusija in Kitajska začeli skupne vojaške vaje v Japonskem morju

Rusija in Kitajska sta danes začeli skupne pomorske vojaške vaje v Japonskem morju, znanem tudi kot Vzhodno morje, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Kot so pojasnili, je glavni cilj vaj krepitev pomorskega sodelovanja med državama ter "ohranitev miru in stabilnosti v azijsko-pacifiški regiji", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Vaje bodo vključevale "protipodmorniške misije in pomorsko bojevanje" ter "skupno artilerijsko obstreljevanje", je sporočilo obrambno ministrstvo v Moskvi in dodalo, da Rusijo na vajah zastopata dve protipodmorniški ladji, pa tudi dve korveti in več pomožnih ladij.

9.20 Borrell: Ruski napadi na skladišča žita v Odesi bodo povzročili ogromno prehransko krizo

Ruski napadi na skladišča žita v ukrajinski Odesi, v katerih je bilo uničenih že več kot 60 tisoč ton žita, bodo povzročili ogromno prehransko krizo po svetu, je danes ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU povedal visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell. Edini mogoč odgovor EU na to je povečanje vojaške pomoči Ukrajini.

"Ruske bombe so v Odesi že tretjo noč zapored uničevale pristaniško infrastrukturo in skladišča žita, pri čemer je bilo požganih več kot 60 tisoč ton. Rusija torej ni samo odstopila od dogovora o izvozu žita prek Črnega morja, ampak ga tudi požiga," je povedal Borrell.

O tem bodo zunanji ministri EU, med njimi slovenska ministrica Tanja Fajon, prek videopovezave govorili z ukrajinskim kolegom Dmitrom Kulebo, ki jim bo predstavil več podrobnosti.

"Vendar pa že zdaj vemo, da bo to povzročilo ogromno prehransko krizo po svetu," je povedal visoki zunanjepolitični predstavnik Unije.

Poudaril je, da obstaja samo ena rešitev, to je povečanje vojaške pomoči EU Ukrajini. Zato bo danes ministrom predlagal povečanje sredstev za sofinanciranje dobav orožja Ukrajini, pri čemer ni hotel govoriti o podrobnostih.

Po neuradnih informacijah naj bi predlagal poseben sklad za Ukrajino v okviru evropskega mirovnega instrumenta v vrednosti 20 milijard evrov za obdobje 2024-2027. Prek tega instrumenta, v katerega članice EU prispevajo neposredno, EU že zdaj sofinancira dobave vojaške pomoči Ukrajini, a sredstev zmanjkuje.

Ministri imajo danes na dnevnem redu tudi razpravo o odnosih s Turčijo, potem ko je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan v zameno za podporo švedskemu vstopu v zvezo Nato zahteval oživitev turških pristopnih pogajanj z EU.

To, da želi Turčija ponovno začeti pristopna pogajanja, je Borrell označil za dobro novico. Ministri bodo po njegovih besedah razpravljali, kako odgovoriti na zahtevo Ankare. Najprej je treba preučiti možnost posodobitve carinske unije in vizumske politike, je dodal Borrell, ki se je pred kratkim sestal z novim turškim zunanjim ministrom Hakanom Fidanom.

8.06 V ukrajinskem napadu na Krim umrla najstnica

Proruske oblasti na Krimu so danes zjutraj sporočile, da je bila v ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki na eno od naselij na severozahodu tega polotoka ubita najstnica. "Njeni družini bomo zagotovili vso potrebno pomoč," je dejal ruski guverner Krima Sergej Aksjonov.

Poročilo o ukrajinskem napadu na Krim prihaja le dan po tem, ko so na polotoku zaradi požara na vojaškem vadišču evakuirali več kot 2.000 civilistov. Ruski mediji so poročali o eksplozijah, Kijev pa je trdil, da je na Krimu uspešno izvedel operacijo.

7.51 ZDA naznanile še za 1,3 milijarde dolarjev vojaške pomoči Ukrajini

Pentagon je v sredo sporočil, da ZDA namenjajo Ukrajini dodatno vojaško pomoč v vrednosti 1,3 milijarde dolarjev, kar dviguje skupno vrednost ameriške vojaške pomoči Ukrajini od začetka ruske invazije na 42 milijard dolarjev.

Pentagon je sporočil, da gre za pokrivanje nujnih potreb ukrajinske vojske, ki je sredi protiofenzive, in za dolgoročno utrjevanje obrambnih zmogljivosti ukrajinskih sil.

Dodatna pomoč, ki bo v Ukrajino prispela šele čez nekaj mesecev, zajema sisteme za zračno obrambo NASAM, rakete proti tankom TOW, 152-milimetrske topovske granate, brezpilotne letalnike, sisteme za obrambo proti brezpilotnim letalnikom, različno strelivo in drugo pomoč.

Obrambni minister ZDA Lloyd Austin je ob tem dejal, da ameriška prizadevanja za utrditev ukrajinske obrambe s tem še zdaleč niso končana.

Načelnik štaba združenih poveljstev oboroženih sil ZDA general Mark Milley je glede poteka ukrajinske protiofenzive dejal, da Ukrajinci trenutno ohranjajo svoje bojne zmogljivosti ter se počasi in zanesljivo prebijajo čez minska polja ruske vojske. Dodal je, da je še prezgodaj za ocene o uspehu protiofenzive, in ocenil, da bo ta proces dolg.

Novice Je to novi Jevgenij Prigožin?

Novice Rusija zasegla delnice podružnic Danoneja in Carlsberga

Novice Putin po napadu na Krimski most napovedal maščevanje #video

Novice Ruska televizija kljub napadom turiste vabi k obisku Krima

Novice Putin brez soglasja prevzel dva velikana #video