Ponedeljek, 17. 4. 2023, 9.54
1 leto
V omrežje priključili največji jedrski reaktor v Evropi #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,97
13
Jedrski reaktor Olkiluoto 3 je s 1.600 megavati zmogljivosti največji reaktor v Evropi, medtem ko za največjo jedrsko elektrarno velja elektrarna Zaporožje v Ukrajini.
Na Finskem so v nedeljo v omrežje priključili največji jedrski reaktor v Evropi. Olkiluoto 3, ki pokriva 14 odstotkov finskih potreb po elektriki, naj bi uporabljali najmanj 60 let. Reaktor je polno moč dosegel septembra lani in bi ga morali v omrežje priključiti decembra, a so to zaradi dodatnih preizkusov večkrat prestavili.
Reaktor so v omrežje priključili 18 let po začetku gradnje in 14 let po prvotno predvidenem priklopu v omrežje, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Reaktor je zgradil francosko-nemški konzorcij Areva-Siemens.
Jedrska elektrarna Olkiluoto na jugozahodu Finske bo z dodatnim reaktorjem − pred tem je imela dva − skupaj pokrivala približno 30 odstotkov potreb države po elektriki. Olkiluoto 3 je s 1.600 megavati zmogljivosti največji reaktor v Evropi, medtem ko za največjo jedrsko elektrarno velja elektrarna Zaporožje v Ukrajini. Ta elektrarna, ki jo sicer ogrožajo spopadi zaradi ruske agresije na Ukrajino, ima šest reaktorjev.
Kot so sporočili iz družbe TVO, ki upravlja finsko elektrarno, je okolju prijazna proizvodnja elektrike ena ključnih prednosti Finske. Novi reaktor je po njihovih besedah "še en as v rokavu".
Finska vlada je poleg tega februarja podaljšala obratovanje druge jedrske elektrarne v državi. Obratovala bo lahko do leta 2050 oziroma 23 let dlje od prvotne časovnice. S tem bo lahko v uporabi do svojega 70. leta starosti.
Novim reaktorjem številni nasprotujejo
Pri novem reaktorju elektrarne Olkiluoto gre za evropski tlačnovodni reaktor. Ta tip jedrskega reaktorja so po navedbah AFP zasnovali po jedrski nesreči v Černobilu leta 1986 in ob večji moči zagotavlja večjo varnost. Kljub temu novim reaktorjem številni nasprotujejo, pri čemer poleg še vedno nezanemarljivih varnostnih tveganj izpostavljajo predvsem problematiko skladiščenja jedrskih odpadkov.
Za popolno opustitev jedrskih elektrarn se je denimo odločila Nemčija, ki je le dan pred zagonom novega finskega reaktorja zaprla še zadnje tri elektrarne − Isar 2, Neckarwestheim 2 in Emsland. Te bi prvotno morale prenehati obratovati s koncem 2022, a se je vlada v Berlinu po napadu Rusije na Ukrajino in prekinitvi dobav ruskih energentov odločila za njihovo podaljšanje.
Nemčija se je v okviru opuščanja jedrske energije odločila za takojšnjo demontažo elektrarn, ko bodo te odklopljene iz omrežja, namesto da bi objekte ohranila. Demontaža elektrarn bo po pričakovanjih potekala okoli 15 let.
13