Petek, 9. 8. 2024, 12.41
2 meseca, 3 tedne
V hrvaški Istri spet morska sluz: "16 ur sem se vozil iz Nemčije in to me je pričakalo" #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,25
Zadnjih nekaj dni v hrvaški Istri ljudje z nezadovoljstvom pogledujejo proti morju. Gladino morja je namreč ponovno prekrila morska sluz, ki sicer zdravju ni škodljiva, vseeno pa marsikoga odvrne od kopanja. Rjavkaste zaplate sluzi so opazili na več lokacijah, med drugim v Poreču, Vrsarju, Rovinju, v bližini Pulja in tudi ponekod v Kvarnerju.
Morska sluz je prekrila gladino morja v Poreču, kjer plaže samevajo, saj se vsi kopajo samo še na bazenih, je za hrvaški portal 24sata opisala bralka.
Neprijetno presenečeni so seveda turisti, ki dopustujejo na Hrvaškem. "Celo leto smo varčevali za morje, potem pa to," je zapisala uporabnica TikToka. "16 ur sem sem se vozil iz Nemčije in to me je pričakalo," pa je ob objavi spodnjega posnetka zapisal nemški turist.
@anton_rung #foryou #fypシ #fy #fyyyyyyyyyyyyyyyy #fypシ゚viral #viral #tiktok #trending #porec #kroatien #funny #vacation #foryoupage #fypp ♬ Sad Music - Max-Music
Sluz se tokrat zadržuje precej južneje kot na začetku poletja, ko je južno od Rovinja niso zaznali, poroča Jutranji list. Tokrat o sluzenju morja poročajo tudi iz Pulja in delov Kvarnerja.
Morje v Vrsarju je spet preplavila rjavkasta sluz.
Morska sluz težave povzroča tudi ribičem. Plavajoče rjavkaste zaplate jih vse bolj motijo pri lovu, saj se sluz prijemlje mrež, poroča Istarski.hr.
Sluzenje morja je naraven pojav. Sluz nastane zaradi delovanja fitoplanktona, ki pod določenimi pogoji velik delež proizvedene organske snovi izločijo v vodo, vendar natančni vzroki in mehanizmi nastanka še danes niso popolnoma razjasnjeni, pojasnjujejo raziskovalci Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB). Sluzasto snov tvorijo polisaharidi, ki spremenijo agregatno stanje iz raztopljenega v trdno. Polisaharidi se nato združujejo v skupke in tvorijo sluzaste agregate različnih velikosti. Običajno se agregacije sluzi pričnejo kopičiti v globljih slojih, če so skupki redkejši od vode, pa se dvignejo na gladino morja.
Občasna hiperprodukcija sluzastih makroagregatov, kot strokovno pravimo temu pojavu, v severnem Jadranu ni nič novega; prvi zapisi segajo v leto 1729. Zadnji pojavi v manjšem in kratkotrajnem obsegu so bili opaženi v letih 2010, 2014 in 2018, v preteklih dveh mesecih pa se je morska sluz že pojavila tako na delih slovenske kot tudi hrvaške obale.
Sluzenje morja je posledica več različnih dejavnikov. Pojavi se ob določenih vremenskih razmerah, kot je sprememba temperature morja, ali ob večjih količinah padavin s povečanim vnosom hranilnih soli, dušika in fosforja, ki služijo kot hrana fitoplanktonu.
