Uživajmo poletje
Četrtek, 4. 7. 2024, 15.25
2 dneva, 17 ur
Kako nastane sluz na morju in ali je nevarna za ljudi? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,27
Pojav sluzi na morju je v zadnjih tednih zelo pogosta tema vseh, ki že uživajo ali pa še bodo uživali v morskih radostih. Po svoji kemični naravi sluz ni škodljiva za ljudi, ko pa se vanjo ujamejo in nakopičijo številni živi in neživi delci, ki so sicer prisotni v morski vodi, to še dodatno pripomore k neprivlačnemu videzu obalnega morja. V Nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB) so razložili, kako do sluzenja prihaja, ter pojasnili strukturo sluzi.
Sluzenje morja, ki je bilo na začetku pojava sprva opaženo v globljih vodnih slojih, kasneje pa so se želatinaste prevleke pojavile tudi na površini morja, je naraven pojav. Izvor sluzi je raztopljena organska snov fitoplanktonskega izvora, ki jo te planktonske alge v večjem obsegu izločijo v vodo, vendar natančni vzroki in mehanizmi nastanka še danes niso popolnoma razjasnjeni, so pojasnili raziskovalci Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB), ki so v zadnjih tednih obsežno razložili pojav sluzi, njeno strukturo ter kako do tega pojava prihaja.
Izvor sluzi je raztopljena organska snov fitoplanktonskega izvora, ki jo te planktonske alge v večjem obsegu izločijo v vodo, vendar natančni vzroki in mehanizmi nastanka še danes niso popolnoma razjasnjeni, so pojasnili raziskovalci Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB).
Za ugotavljanje kakovosti in primernosti morskih kopalnih voda so pristojne druge institucije
V NIB so opozorili tudi, da se je pojavila napačna interpretacija njihovih razlag, da so odsvetovali kopanje v morju. Kot so dodali, morebitnega učinka sluzi na zdravje kopalcev na Nacionalnem inštitutu za biologijo ne morejo komentirati, saj so za to potrebne določene analize, ki jih oni ne izvajajo. Za ugotavljanje kakovosti in primernosti morskih kopalnih voda so pristojne druge institucije, dodajajo.
Prvi zapisi pojava sluzi segajo v zgodnje 18. stoletje in za severni Jadran to ni nič novega
Občasna hiperprodukcija sluzastih makroagregatov, kot strokovno pravimo temu pojavu, v severnem Jadranu ni nič novega; prvi zapisi segajo v leto 1729, tj. v dobo pred razvojem kmetijstva, industrije, urbanizacije in turizma. Intenzivne raziskave pa so se začele šele po letu 1988, ko so bili sluzasti makroagregati prisotni v severnem Jadranu v zelo velikem obsegu in so močno zaznamovali poletna obdobja tudi v naslednjih letih: 1989, 1991, 1997, 2000, 2002 in 2004. Zadnji pojavi v manjšem in kratkotrajnem obsegu so bili opaženi v letih 2010, 2014 in 2018, so zapisali pri NIB.
Prvi zapisi o sluzenju morja segajo v leto 1729, tj. v dobo pred razvojem kmetijstva, industrije, urbanizacije in turizma.
Sluzasti makroagregati so najrazličnejših oblik in velikosti (od nekaj milimetrov do nekaj kilometrov), njihova horizontalna in vertikalna razporeditev pa sta odvisni od različnih dejavnikov. Običajno se agregacije sluzi začnejo kopičiti v globljih slojih, potem pa se pojavijo tudi na površini, najverjetneje zaradi v sluzi ujetih plinastih mehurčkov, ki jih dvignejo na površino. Vetrovi in površinski tokovi jih čez dan zanesejo proti obali, kjer se nakopičijo, predvsem v zaprtih predelih, mandračih, na plažah.
Iz česa je sluz sestavljena?
Poleg vode so glavna kemična sestavina sluzi ogljikovi hidrati – kompleksni sladkorji, zato sami po sebi niso nevarni za zdravje kopalcev. Sluz poleg amorfne želatinaste mase vključuje najrazličnejše žive in nežive delce, ki se v njej skoncentrirajo: fitoplankton, zooplankton ter njihove ličinke in jajca, prazni skeleti planktonskih organizmov, bakterije, cvetni prah ter mineralni delci iz morskih usedlin in kopenskega izvora.
Bolj negativen vpliv ima lahko sluz na organizme, ki živijo pritrjeni na dnu, ali na počasi premikajoče se živali, saj se ti sluzi ne morejo umakniti.
Bolj negativen vpliv ima lahko sluz na organizme, ki živijo pritrjeni na dnu, ali na počasi premikajoče se živali, saj se ti sluzi ne morejo umakniti. Zaradi sluzi je njihovo dihanje oteženo, kar lahko privede do pogina, ki pa ga za zdaj niso opazili, so zapisali pri Nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB).
